Zemljiškoknjižne zaznambeFuks, Blaž (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) zemljiškoknjižno pravotemeljna načela zemljiškoknjižnega pravainformatizacijazemljiškoknjižne zaznambevrste in učinki zaznambZemljiškoknjižno pravo predstavlja enega pomembnejših delov nepremičninskega prava, kjer Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ) igrata najvidnejšo vlogo. Temeljna načela, kot so načelo javnosti in zaupanja, načelo pravnega prednika in načelo vrstnega reda, služijo za lažjo in pravilno interpretacijo posameznih določil zakona. Zemljiška knjiga, ki jo vodijo okrajna sodišča, je pravna, javna evidenca, kar pomeni, da se vanjo vpisujejo pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami ter da so ti vpisani podatki vsakomur dostopni. Glavni vpisi v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, poočitev in plomba pa predstavljata pomožne vpise. Informatizacija, ki se je v popolnosti uveljavila z novelo ZZK-1C, je uvedla elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, spremembe pri določenih zaznambah, kjer je nekatere odpravila, odpravila pa je tudi zemljiškoknjižne vložke. Glavno temo tega zaključnega dela predstavljajo zemljiškoknjižne zaznambe, ki so vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo. Namenjene so vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremičninami in se nanašajo na imetnika pravice, vpisane v zemljiško knjigo. ZZK-1 pozna dve vrsti zaznamb, to so deklaratorne zaznambe, kjer ima vpisano dejstvo pravne učinke ne glede na zaznambo, zaradi njenega publicitetnega učinka pa se nihče ne more sklicevati, da mu vpisano pravno dejstvo ni bilo znano, in konstitutivne zaznambe, s katerimi nastanejo določeni pravni učinki in so določene z ZZK-1 ali drugimi pravnimi predpisi.[B. Fuks]20172017-08-24 15:42:56Diplomsko delo/naloga67614UDK: 349.4(043.2)COBISS_ID: 5446699NUK URN: URN:SI:UM:DK:BJ170YBNsl