<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Masovna edukacija osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljenja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strnad,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štiglic,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nenadni srčni zastoj</dc:subject><dc:subject>temeljni postopki oživljanja</dc:subject><dc:subject>avtomatski zunanji defibrilator</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:subject>otroci rešujejo življenja</dc:subject><dc:description>Izhodišče: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri nas in v svetu. Ocenjujemo, da v Sloveniji zaradi nenadne srčne smrti vsak dan umre 5 do 6 ljudi. Večinoma le pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Za preživetje brez trajnih posledic je bistveno trajanje srčnega zastoja, če v tem času ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja, se verjetnost preživetja vsako minuto zmanjša za skoraj 10% .
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 150 osnovnošolcev, 77 osnovnošolcev z predhodno opravljeno masovno edukacijo in 73 osnovnošolcev brez opravljene masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21.
Rezultati: V raziskavo sta bili vključeni dve osnovni šoli, ena z predhodno izvedeno masovno edukacijo in ena brez izvedene predhodne masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Podatki kažejo, da osnovnošolci, ki so predhodno opravili masovno edukacijo bolje poznajo in izvajajo temeljne postopke oživljanja. Rezultati tudi potrjujejo našo hipotezo (p&lt;0,001), da obstaja bistvena razlika v povprečni oceni med obema skupinama.
Interpretacija in zaključek: Osnovnošolci, ki so imeli predhodno izvedeno masovno edukacijo iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, imajo zadovoljivo znanje in veščine za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Osnovnošolci so ena izmed zelo motiviranih in dovzetnih skupin ljudi, istočasno pa to znanje širijo v širši lokalni skupnosti. S temi ukrepi pa lahko preživetje po nenadnem srčnem zastoju dvignemo iz 10% na 40% (ERC) oziroma več.</dc:description><dc:publisher>[P. Krajnc]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-28 11:00:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>67693</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083.98:614.88</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2372004</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GQAXP3NU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
