<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zdravstveno vzgojno delo pri bolnikih z astmo</dc:title><dc:creator>Deučman,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štiglic,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zdravstveno vzgojno delo pri bolnikih z astmo</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Magistrska naloga podaja vpogled v pomembnost organiziranja in izvajanja astma šol. Edukativen pomen je videti v boljšem počutju bolnikov, njihovi sigurnosti glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni, znanj o svoji bolezni kakor tudi dejavnikov, ki jo sprožijo in zdravil, ki jih uporabljajo. Namen magistrskega dela je ugotoviti odnos bolnikov do bolezni in njihove navade oziroma dejanja, s katerimi si pomagajo pri lajšanju simptomov in opredeliti koncept zdravstveno vzgojnega dela medicinske sestre pri bolnikih z astmo, kakor tudi prikazati pomen zdravstveno vzgojnega dela za zdrav življenjski slog.
Metode: V empiričnem delu naloge je uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa je uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik. Izsledki raziskave so analizirani in predstavljeni s programom SPSS. Uporabili smo univariantno analizo za deskriptiven prikaz sociološko-demografskih podatkov in bivariantna statistična testa za preverjanje hipotez. Za hipotezo 1 smo uporabili χ2-test, za hipotezo 2 pa Pearsonov koeficient korelacije. Raziskava je zajela 202 udeleženca.
Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja močna pozitivna povezava med ukrepanjem v primeru poslabšanja bolezni med tistimi udeleženci ki so obiskali astma šolo in tistimi, ki tega niso storili (χ2 (2) = 44,5, p &lt; 0,001). Največ udeležencev v primeru poslabšanja bolezni ukrepa, da si poveča odmerek predpisanega zdravila; udeleženci v astma šoli (81,1 %) in anketiranci, ki se niso udeležili astma šole (37,3 %). Udeležba v astma šoli je neznatno linerarno povezana z pravilno uporabo vdihovalnika in ni statistično značilna (r= 0,092, p = 0,194). Ugotovili smo, da je 97,6 % udeleženih v astma šoli pridobilo dodatna znanja v zvezi z boleznijo. 96,9 % sodelujočih trdi, da ima zaradi astma šole boljši nadzor nad boleznijo. 
Sklep: Pokazali smo pomen astma šole glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni in ugotovili, da bolnikom posreduje pomembno znanje. Ugotovili smo, da je znanje pravilne uporabe vdihovalnikov pri vseh anketirancih enako, kar kaže na kakovost dela v primarnem zdravstvenem varstvu.
</dc:description><dc:publisher>[S. Deučman]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-29 21:35:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>67749</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.248:613:37</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2361252</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:A3RTNNIQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
