<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba tenziometrije za zasledovanje sorpcijskih lastnosti celuloznih vlaken</dc:title><dc:creator>Peršin Fratnik,	Zdenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stana-Kleinschek,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreže,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>tekstilna industrija</dc:subject><dc:subject>celulozna vlakna</dc:subject><dc:subject>plemenitenje</dc:subject><dc:subject>sorpcijska sposobnost</dc:subject><dc:subject>predobdelava</dc:subject><dc:subject>sorpcija</dc:subject><dc:subject>tenziometrija</dc:subject><dc:subject>regenerirana celulozna vlakna</dc:subject><dc:description>Zelo pomembna lastnost tekstilnih vlaken je njihova sposobnost navzemanja tekočin - njihova sorpcijska sposobnost. Za izboljšanje reaktivnosti regeneriranih celuloznih vlaken je običajno potrebna predobdelava, kot sta pranje in beljenje. Preizkušana viskozna in modalna ter liocel vlakna so enake kemične sestave, razlikujejo se v molekulski in nadmolekulski ureditvi. Razlike v sorpcijskih lasnostih neobdelanih in predobdelanih regeneriranih celuloznih vlaken smo zasledovali z alternativno metodo - tenziometrijo ter rezultate primerjali s klasično metodo zasledovanja hidrofilnosti. Tenziometrija je analizna metoda za določevanje površinske napetosti, stičnega kota ter adsorpcije. S pomočjo Powder Contact Angle metode smo določili kapilarno hitrost preskušanih vzorcev, na osnovi tega pa izračunali stični kot med trdno (vlakno) in tekočo (voda/heptan) fazo. S postopki predobdelave se sorpcijske lasnosti regeneriranih celuloznih vlaken bistveno izboljšajo, kar ugodno vpliva na nadaljne faze plemenitenja. Največjo sorpcijsko sposobnost navzemanja vode in s tem najnižji stični kot med neobdelanimi vzorci vlaken imajo viskozna vlakna (▫$\varphi 68,3^o$▫), največji stični kot (▫$\varphi 77,1^o$▫) pa modalna vlakna. Na izboljšanje sorpcijskih lastnosti ima največji vpliv predobdelava beljenje, kjer prav tako dosežejo najnižji stični kot beljenja viskozna vlakna (▫$\varphi 57,8^o$▫).</dc:description><dc:date>2000</dc:date><dc:date>2017-09-01 09:05:34</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>67867</dc:identifier><dc:identifier>ISSN: 0351-3386</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 677.46.017.6</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 763396</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5639190</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0351-3386</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DXLGP1S5</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
