Uveljavitev hipotekeLešnik, Tea (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) hipotekanastanek hipotekeuveljavitev hipotekepoplačilo hipotekehipotekarni upnikhipotekarni dolžnikzastaviteljprenehanje hipotekeHipoteko definira SPZ kot zastavno pravico na nepremičninah, predmet hipoteke pa je natančno določena nepremičnina. Pravila hipotekarnega prava so urejena v SPZ, ki ureja hipoteko v materialnopravnem smislu, pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja so pomembna pravila ZIZ, v stečaju pravila ZFPPIPP, glede vpisa hipoteke v zemljiško knjigo pa se uporabljajo pravila ZZK-1. Za pravilno razumevanje hipoteke in njenih učinkov je hipotekarno pravo razvilo vrsto načel, kot so: načelo specialnosti, načelo javnosti, vpisno načelo, načelo akcesornosti, načelo vrstnega reda, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, načelo oficialnosti, načelo nadaljnjega obstoja hipotekarnega jamstva. Hipoteka lahko nastane na različnih podlagah, te so v skladu s 130. členom SPZ pravni posel, sodna odločbe in zakon. Pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla (t.i. pogodbena hipoteka) ureja SPZ in je najpogostejši način nastanka hipoteke, za katerega se zahteva veljaven zavezovalni posel (zastavna pogodba), veljaven razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), vpis v zemljiško knjigo (pridobitni način) in razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja. Hipoteka na podlagi sodne odločbe (t.i. prisilna hipoteka) je urejena v ZIZ in lahko nastane v postopku izvršbe ali pa v postopku zavarovanja. Prisilna hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Hipoteka na podlagi zakona (t.i. zakonita hipoteka) pa nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo. Ta je v našem pravu redka, izmed civilnopravnih predpisov jo določata SPZ in ZD. Osrednje upravičenje hipotekarnega upnika je poplačilno upravičenje, ki se lahko uveljavi proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine. Odgovornost le-tega pa je omejena do višine kupnine, dosežene pri uveljavitvi hipoteke. Hipotekarni upnik ima pravico do poplačila iz hipoteke, če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana. Uveljavitev poplačilnega upravičenja se opravi tako, da hipotekarni upnik proda hipotekarno zavarovano nepremičnino ter iz kupnine, dosežene s prodajo, poplača hipotekarno zavarovane terjatve. Postopek uveljavljanja hipoteke se razlikuje, če gre za pogodbeno hipoteko, kjer mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov- s hipotekarno tožbo zahtevati, da se zastavljena nepremičnina proda, ali če gre za notarsko hipoteko, kjer ima hipotekarni upnik že izvršilni naslov ter lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Pri tem ločimo tudi dva načina uveljavitve hipoteke, sodno (hipotekarni upnik mora predlagati izvršbo na nepremičnino za izterjavo hipotekarno zavarovane terjatve) in zunajsodno (v postopku notarske prodaje). Uveljavitev hipoteke povzroči določene pravne posledice. Na podlagi prisilne prodaje pridobi kupec lastninsko pravico, s tem pa preneha lastninska pravica zastavitelja. Hipoteka s prisilno prodajo preneha, uveljavitev hipoteke pa učinkuje tudi na pozneje pridobljene izvedene pravice (izjema velja za stvarne služnosti). Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, pri čemer razlikujemo med prenehanjem v formalnem smislu in v materialnem smislu. Hipoteka preneha v formalnem smislu z izbrisom iz zemljiške knjige, v materialnem smislu pa hipoteka preneha že z izpolnitvijo pogojev za izbris iz zemljiške knjige.T. Lešnik]20172017-09-08 12:32:55Magistrsko delo/naloga68091UDK: 347.27(043.3)COBISS_ID: 5490475NUK URN: URN:SI:UM:DK:TCU3G6QSsl