<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Plain view doktrina pri presoji nedovoljenosti dokazov</dc:title><dc:creator>Ravbar,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šošić,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Plain view” doktrina</dc:subject><dc:subject>nedovoljeni dokazi</dc:subject><dc:subject>ustavno varovane človekove pravice in svoboščine</dc:subject><dc:subject>hišna preiskava</dc:subject><dc:subject>osebna preiskava</dc:subject><dc:subject>preiskava elektronskih naprav</dc:subject><dc:subject>zaseg predmetov.</dc:subject><dc:description>Z magistrskim delom, ki nosi naslov “Plain view” doktrina pri presoji nedovoljenosti dokazov skuša avtor bralcu predstaviti izvorno ureditev obravnavanega instituta oziroma potek razvoja instituta v ameriški sodni praksi, podati oceno uspešnosti implementacije tega instituta v slovenski pravni red, podati svoje mnenje o ustavnosti trenutne ureditve obravnavanega instituta v slovenski zakonodaji ter preko sodne prakse slovenskih sodišč prikazati uporabo instituta v praksi.
Magistrsko delo sestavljajo poglavja in podpoglavja, ki si vsebinsko sledijo. V uvodnem delu je najprej predstavljena opredelitev problema z opredelitvijo ciljev magistrskega dela, navedbo metod za dosego cilja ter predpostavkami in omejitvami pri obravnavanju problema. Zaradi kasnejše umeščenosti v kontekst hišnih in osebnih preiskav ter preiskav elektronskih naprav so v drugem poglavju predstavljene nekatere, kar zadeva hišne in osebne preiskave ter preiskave elektronskih naprav, najpomembnejše temeljne človekove pravice in svoboščine. Sledi tretje poglavje z natančno predstavitvijo preiskave kot prve faze rednega kazenskega postopka s posameznimi preiskovalnimi dejanji, ki se praviloma opravljajo v okviru le-te. V četrtem poglavju se začne avtor spuščati v osrčje magistrskega dela s predstavitvijo osrednjega insituta in prikazom razvoja le-tega skozi izbrane sodbe ameriških sodišč. V zaključku poglavja je povzeto bistvo, v zadnjem podpoglavju pa je prikazan prenos instituta iz realnega v kibernetski svet. Temu poglavju sledi peto in hkrati osrednje poglavje tega dela, v katerem se avtor spusti v oceno uspešnosti implementacije tega instituta v slovenski pravni red in poda mnenje glede ustavnosti trenutne zakonske ureditve. Prav tako skozi oči obstoječe sodne prakse slovenskih sodišč prikaže uporabo instituta v praksi tako v realnem kot tudi kibernetskem svetu. V sledečem poglavju je na kratko predstavljen institut ekskluzije dokazov in poudarjena njegova vloga pri sankcioniranju kršitev kriterijev za uporabo obravnavanega instituta. V sedmem poglavju avtor svoje misli strne v celoto. Magistrsko delo sestavljajo poglavja in podpoglavja, ki si vsebinsko sledijo. V uvodnem delu je najprej predstavljena opredelitev problema z opredelitvijo ciljev magistrskega dela, navedbo metod za dosego cilja ter predpostavkami in omejitvami pri obravnavanju problema. Zaradi kasnejše umeščenosti v kontekst hišnih in osebnih preiskav ter preiskav elektronskih naprav so v drugem poglavju predstavljene nekatere, kar zadeva hišne in osebne preiskave ter preiskave elektronskih naprav, najpomembnejše temeljne človekove pravice in svoboščine. Sledi tretje poglavje z natančno predstavitvijo preiskave kot prve faze rednega kazenskega postopka s posameznimi preiskovalnimi dejanji, ki se praviloma opravljajo v okviru le-te. V četrtem poglavju se začne avtor spuščati v osrčje magistrskega dela s predstavitvijo osrednjega insituta in prikazom razvoja le-tega skozi izbrane sodbe ameriških sodišč. V zaključku poglavja je povzeto bistvo, v zadnjem podpoglavju pa je prikazan prenos instituta iz realnega v kibernetski svet. Temu poglavju sledi peto in hkrati osrednje poglavje tega dela, v katerem se avtor spusti v oceno uspešnosti implementacije tega instituta v slovenski pravni red in poda mnenje glede ustavnosti trenutne zakonske ureditve. Prav tako skozi oči obstoječe sodne prakse slovenskih sodišč prikaže uporabo instituta v praksi tako v realnem kot tudi kibernetskem svetu. V sledečem poglavju je na kratko predstavljen institut ekskluzije dokazov in poudarjena njegova vloga pri sankcioniranju kršitev kriterijev za uporabo obravnavanega instituta. V sedmem poglavju avtor svoje misli strne v celoto.</dc:description><dc:publisher>E. Ravbar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-12 15:12:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68198</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.14:342.7(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5488683</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VYEJ4XR3</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
