<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos državljanov Republike Slovenije do migracij in migrantov</dc:title><dc:creator>Kolar,	Danijela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar-Ručman,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>migranti</dc:subject><dc:subject>migracijska politika</dc:subject><dc:subject>integracijska politika</dc:subject><dc:subject>prebivalci</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Celotna Evropa se zadnjih nekaj let sooča s pojavom imenovanim migrantska kriza, ki se je v blažji obliki dotaknil tudi Republike Slovenije in njenih prebivalcev. Povečano število beguncev in drugih migrantov v zadnjih letih je na evropska tla prineslo nekaj solidarnosti in boj za enakopravnost, a tudi ogromno negotovosti in še več strahu ter nasprotovanj v družbah sprejema. Kljub izredno velikem poudarku na človekovih pravicah in enakopravnosti za popolnoma vse ljudi, se na posameznih primerih več kot očitno opazi, da vsa dejanja in stališča ljudi niso enaka, da se ljudje drugačnosti in spremembam raje izognejo kot pa jih sprejmejo. Odnosi in stališča ljudi do migrantov se delijo na pozitivne in negativne ter se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo študije domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov s področja migracij in migracijske politike. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili rezultate lastne raziskave in opravili primerjalno analizo, s katero smo ugotovili razlike pri odgovarjanju državljanov Republike Slovenije, glede na obdobje 2007 in obdobje 2017. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da v današnjem času prebivalci Republike Slovenije migrante dojemajo kot večji problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema kot leta 2007, kljub temu pa se v obeh obdobjih stališče do omejevanja priseljevanja določenih kategorij migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, ni spremenilo. Ugotovili smo tudi, da se odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike glede na starost, izobrazbo, spol in status ne razlikuje. Poleg naštetega ugotovitve kažejo, da ima stik z migranti povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic migrantov.</dc:description><dc:publisher>[D. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-19 19:00:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68384</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.15(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3455210</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:2H3KDNVR</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
