<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaznavanje in doživljanje umetniških del pri učencih v 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Onišak,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batič,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kiparsko delo</dc:subject><dc:subject>reprodukcija</dc:subject><dc:subject>avtentični prostor</dc:subject><dc:subject>čutila</dc:subject><dc:subject>estetska izkušnja.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu z naslovom Zaznavanje in doživljanje umetniških del pri učencih v 5. razredu osnovne šole smo izvedli študijo primera, s pomočjo katere smo raziskovali, kako učenci v 5. razredu osnovne šole zaznavajo ter doživljajo kiparsko umetniško delo – spomenik Borisa Kidriča v Mariboru – preko treh različnih stopenj, pri čemer vsaka posamezna stopnja nadgrajuje prejšnjo. V teoretičnem delu smo najprej predstavili sam pomen likovne umetnosti v življenju posameznika, opredelili pojma umetnost in umetniško delo, ločili original od reprodukcije, navedli različne metode za približevanje umetniškega dela učencem, predstavili metodi estetskega transferja in estetske izkušnje ter opisali avtentični prostor in zakaj je le-ta pomemben pri doživljanju umetnine. Za empirični del naloge pa smo izvedli raziskavo, pri kateri smo si izbrali 5. razred na eni izmed osnovnih šol v Mariboru ter načrtovali in izvedli tri učne enote (zadnja se je delila na dva obiska), preko katerih smo želeli ugotoviti, kako učenci zaznavajo in doživljajo spomenik Borisa Kidriča v Mariboru, najprej preko golega opazovanja reprodukcije brez dodatnih informacij, nato preko opazovanja reprodukcije s predstavitvijo forme, teme in konteksta, nato pa še preko obiska kiparskega dela v avtentičnem prostoru. Študija primera je pokazala, da učitelj najlažje pripravi in izpelje uro, pri kateri učencem pokaže reprodukcijo brez kakršnihkoli informacij, vendar ti od nje tudi najmanj odnesejo. Če reprodukcijo obogati s skrbno izbranimi informacijami, se pokaže velik napredek v zaznavi, predvsem kar se tiče zapisanih vtisov s strani učencev. Največje doživetje pa je učencem predstavljal obisk umetniškega dela v avtentičnem prostoru, saj so tam veliko informacij pridobili preko drugih čutov in ne samo preko vida. Pri izdelkih učencev je prav tako možno opaziti napredek, predvsem v natančnosti in številu detajlov, ki so jih upodobili. Če povzamemo, je naša ključna ugotovitev ta, da obisk umetniškega dela v avtentičnem prostoru učenca obogati s pomembno izkušnjo, mu omogoči zaznavo umetniškega dela s še drugimi čutili kot samo z vidom ter ga privede do večje apreciacije umetniških del. Edina ovira, s katero smo se srečali, je pomanjkanje časa pri obisku v avtentičnem prostoru.</dc:description><dc:publisher>[T. Onišak]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-26 21:23:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68568</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.3:73/76(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23428104</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FAT19UDN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
