Predlog izhodišč proteinske strategije za SlovenijoBavec, Franc (Urednik) strategijasojabeljakovinepridelavaSlovenija1. Zaradi velikih potreb po soji (Glycine max (L.) Merr.), še posebej po živinskih sojinih krmilih in skoraj 100 % odvisnosti od uvoza predvsem iz Južne Amerike (Argentina, Brazilija) s prevladujočo pridelavo sort gensko spremenjene soje, povečanega povpraševanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO in zaradi ugodnih učinkov povezanih z vključevanjem soje v kolobar, je potrebno v Sloveniji postopoma povečati obseg pridelave soje oziroma vsaj ohraniti trend povečevanja v letih 2014-2017. 2. Strokovnjaki smo se po javni razpravi na posvetu Soja na FKBV v Hočah pri Mariboru (15. 3. 2017) opredelili za 20-odstoten delež soje in drugih krmnih stročnic v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje. Omenjen delež predstavlja 7.566 ha posejanih s sojo. Ob upoštevanju pridelka 3 t ha-1, ki ga je po mnenju stroke v Sloveniji mogoče doseči, bi na teh površinah pridelali 22.699 t soje, kar je enako 18.159 t sojinih tropin, oziroma 18,2-odstotnemu pokritju slovenskih potreb. S povečanjem površine posejane s sojo na 7.566 ha bi se delež metuljnic v kolobarju povečal iz 11 % na 14,4 %. 3. Pri upoštevani simbiotski vezavi dušika 60 kg/ha (teoretično tudi 120 kg ha-1) je količina dušika, ki jo iz atmosfere s pomočjo simbiontskih bakterij pridobi posevek soje, ekvivalentna 222 kg KAN ali 130 kg gnojila UREA ha-1. Na državnem nivoju (7.549 ha) pomeni to razbremenitev vnosa 452.940 kg N (1.677,6 t KAN ali 984,7 t gnojila UREA). V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, in sicer nižji izpust CO2 in nižji okoljski odtis (preračunano v gnojilo KAN za 1.939 t CO2 in 35.173 gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 911 t CO2 in 20.979 gha). Z domačo pridelavo bi se nedvomno zmanjšala tudi emisija toplogrednih plinov nastala zaradi pridelave soje v Južni Ameriki. 4. Da dosežemo omenjen cilj je nujno organiziranje pridelovalno-predelovalno-tržne verige in oblikovanje prepoznavnega proizvoda posebne kakovosti, kot je na primer Pridelano/proizvedeno brez GSO in iz lokalnih proizvodov, na primer po shemi Izbrana kakovost pridelano brez uvožene GS krme. Prav tako je v Sloveniji potrebno vzpostaviti sistem introdukcije sort zrnatih stročnic na podoben način kot je že uveljavljena pri žitih in pospešiti razvoj novih natančnih in trajnostno usmerjenih pridelovalno-predelovalnih tehnologij. Realizacija do 25 % metuljnic v kolobarju in s tem povečan delež soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje je prednostna naloga slovenskega kmetijstva.Univerzitetna založba Univerze v Mariboru20172017-09-28 12:42:12Strokovno delo68603ISBN: 978-961-286-083-7UDK: 636.087.3:633.34(0.034.2)COBISS_ID: 92935937DOI: 10.18690/978-961-286-083-7NUK URN: URN:SI:UM:DK:XJPPTIRJslUniverzitetna založba Univerze v Mariboru