<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Položaj mladih na trgu dela v sloveniji in avstriji</dc:title><dc:creator>Erlač,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korez Vide,	Romana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trg dela</dc:subject><dc:subject>Avstrija</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>delovna aktivnost mladih</dc:subject><dc:subject>stopnja brezposelnosti mladih</dc:subject><dc:description>V diplomskem projektu primerjamo položaj mladih na trgu dela v Sloveniji in Avstriji. Obe državi sta članici Evropske unije, s skupno denarno valuto evro. Z analizo najpomembnejših makroekonomskih indikatorjev, s poudarkom na indikatorjih o trendih na trgu dela v obeh državah, smo ugotovili, da so razmere v Avstriji na mnogih področjih boljše kot v Sloveniji. 

V Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva v letu 2016 za 3,7 odstotne točke nižja kot v Avstriji. Stopnja brezposelnosti prebivalstva v letu 2016 pa je v Sloveniji za 1,5 odstotne točke višja kot v Avstriji. Ugotovili smo, da so razmere za mlade, ki vstopajo na trg dela, še slabše. V Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti mladih od 15 do 29 let v letu 2016 za 18,6 odstotnih točk nižja kot v Avstriji. Stopnja brezposelnosti mladih od 15 do 24 let pa je bila v letu 2016 v Sloveniji za 4,8 odstotnih točk višja kot v Avstriji. 

V Sloveniji izobraževalni sistem ni dovolj povezan s trgom dela. Mladi v Sloveniji zato prve korake na trgu dela naredijo s pomočjo študentskega dela. V Avstriji pa imajo mladi že med šolanjem več praktičnega dela v primerjavi s slovenskim izobraževalnim sistemom. Prehod med izobraževanjem in trgom dela v Avstriji je malo lažji, ker se mladi prej srečajo z morebitnimi delodajalci. Vse več mladih v Sloveniji se odloča najti zaposlitev izven meja svoje države, največkrat v državah članicah Evropske unije.

V letu 2016 se gospodarske razmere v Slovenji izboljšujejo, zaradi ugodnejše mednarodne konkurenčnosti, povečane domače potrošnje in zasebnih investicij.</dc:description><dc:publisher>[A. Erlač]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-11 17:30:33</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>68742</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.5</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 13122076</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WZ0CI29H</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
