<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spremljanje vsebnosti polikloriranih bifenolov v živilih z oceno vnosa</dc:title><dc:creator>Pučko,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šostar Turk,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraner Šumenjak,	Tadeja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>PCB</dc:subject><dc:subject>obstojna organska onesnaževala</dc:subject><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:subject>vnos v organizem</dc:subject><dc:subject>prehranjevalna veriga</dc:subject><dc:description>Poliklorirani bifenili (PCB) spadajo v skupino sintetičnih organoklornih spojin, ki se akumulirajo v okolju. Že desetletja je znano, da poliklorirani bifenili (PCB) preko onesnaženega okolja prehajajo v človeško prehranjevalno verigo. Kopičijo se v maščobnem tkivu in odvisno od količin ter časa izpostavljenosti povzročajo različne zdravstvene zaplete. V magistrskem delu smo pregledali podatke o vsebnosti PCB v določenih živilih na osnovi monitoringa, ki ga je v letih 2012–2014 izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratslin. Analizirana so bila 103 različna živila, ki so jih testirali na prisotnost 18 različnih PCB in vsoto 6 indikatorskih PCB. V 98 % so bili odvzeti vzorci živalskega izvora, kjer se PCB tudi najpogosteje kopičijo. Z osnovno statistično analizo smo opisali porazdelitev vrednosti vsote 6 indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil in jih primerjali z mejnimi vrednostmi UREDBE KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Ugotovili smo, da so bili vsi odvzeti vzorci pod najvišjo dovoljeno mejno vrednostjo. Vnos PCB s hrano smo ocenili na podlagi enostavnega točkovnega modela za vnos kemikalij in za to uporabili povprečne vrednosti vsote šestih indikatorskih PCB v posamezni kategoriji živil ter zaužite količine te kategorije živil pri prebivalcih Slovenije. Za oceno zaužitih količin živil smo uporabili podatke ankete o porabi živil v gospodinjstvih (APG) za leto 2012, ki smo jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Glede na podatke APG smo izračunali, da največ PCB vnašamo v naš organizem z drugimi živalskimi maščobami in z uživanjem rib, najmanj pa z jetri. Najvišje izmerjena koncentracija iskanih PCB je bila najdena v ribah, najnižja pa v margarini in drugih rastlinskih maščobah.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-24 13:57:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68823</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SV2WOXA9</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
