VigilantizemJernejšek, Luka (Avtor) Flander, Benjamin (Mentor) Sotlar, Andrej (Komentor) kriminalitetanadzorpreprečevanje kriminalitetevigilantizemvigilantištudije primerovdiplomske nalogeV filmih protagonist zaradi storjene krivice vzame pravico v svoje roke in sam obračuna s sovražniki, seveda brez pomoči države. Po maščevanju in zadoščenju se protagonist vrne kot zmagovalec oziroma heroj. Pri tem gre za značilno obliko pojava, ki se imenuje vigilantizem. Vigilantizem je dejanje oz. sklop dejanj, kjer posameznik ali skupina vzame zakon v »svoje roke« v prepričanju, da se mu/ji je zgodila krivica in da mu/ji država ne more pomagati ali pa je pri tem neučinkovita, nepoštena (pokvarjena) ali podkupljiva. Vigilantizem se pojavlja po vsem svetu, najdaljšo in najbogatejšo tradicijo prakticiranja vigilantizma pa zasledimo v ZDA. Obstajajo različne definicije vigilantizma, ki so v veliki meri odvisne od prostora in časa, v katerem se pojavljajo in uporabljajo. Vigilanti večino časa delujejo izven zakonskih okvirov v prepričanju, da lahko spremenijo obstoječi državni sistem. Izven zakonskih okvirov zakonodaje ZDA sta delovala tudi Edward Snowden in Bradley (Chelsea) Manning. Oba sta zaradi prepričanja, da je država postala pokvarjena, posredovala javnosti več milijonov zaupnih državnih podatkov ter s tem tvegala življenje in svobodo. Med eno od vigilantskih skupin spada tudi The Minuteman Project, ki je delovala na ameriško-mehiški meji z namenom preprečiti vstop ilegalnim imigrantom. Družba in država lahko različno sprejemata vigilantizem. Kako družba sprejme vigilanta, je odvisno od sprejemljivosti dejanj vigilanta. Kako država sprejme vigilanta, je odvisno od pravnega reda države.[L. Jernejšek]20172017-10-30 11:31:07Diplomsko delo/naloga68844UDK: 343.9(043.2)COBISS_ID: 3510250NUK URN: URN:SI:UM:DK:FKNYSTWRsl