<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izbranih učnih metod in oblik na učne rezultate pri pouku geografije v 7. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Matjašič Filipič,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolnik,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geografija</dc:subject><dc:subject>geografsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>učne oblike</dc:subject><dc:subject>učne metode</dc:subject><dc:subject>učni proces</dc:subject><dc:subject>preverjanje</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje</dc:subject><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda.
Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi.
V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije.
V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom.
Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.</dc:description><dc:publisher>[L. Matjašič Filipič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-11-10 10:27:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>68901</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.3:91(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22934280</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XZUITQYY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
