<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje kolobarja glede na način pridelave na kmetijah</dc:title><dc:creator>Drofenik,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolobar</dc:subject><dc:subject>kolobarjenje</dc:subject><dc:subject>poljščine</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>načini pridelave</dc:subject><dc:description>Ker je kolobar ključen za bolj sonaravno pridelavo poljščin, smo v letu 2012 izvedli anketo med pridelovalci poljščin na 175 kmetijskih gospodarstvih. Z analizo odgovorov smo prepoznali, da je tri četrtine kmetij manjših od 10 ha, da je največji deleže njiv (41,0 %) namenjen živinski krmi, da 51,0 % vprašanih še vedno uporablja konvencionalni način pridelave, medtem ko ostali ekološki ali pa integriran način pridelave. 70,0 % vprašanih meni, da je kolobar izjemno ali pa zelo pomemben, da je monokulturne pridelave le še 6,1 %, ostalo so dve- ali večletni kolobarji, da več kot polovica vprašanih ne preverja stanja humusa v tleh ali, da bi za večjo odpornost v sušnih razmerah vključili v kolobar zlasti lucerno in podobno. V smislu trajnostnega delovanja je zaskrbljujoča ugotovitev, da 21,9 % vprašanih nima dovolj informacij o kolobarju, a jih tudi ne iščejo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-03 13:50:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69155</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7NMGEHJN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
