Trgovina z otroki in migrantski prehodiPetelinc, Ursula (Avtor) Frangež, Danijela (Mentor) trgovina z ljudmitrgovina z otrokimigraciježrtvepreprečevanjenevladne organizacijediplomske nalogeTrgovina z ljudmi se obravnava z vidika kršenja temeljnih človekovih pravic in kršenja dostojanstva žrtvam trgovanja (Čurin, 2016). Po podatkih Evropske Komisije (2016) je med 15 846 registriranimi žrtvami trgovine z ljudmi kar 15 % otrok. Vrednost tihotapljenja in trgovine z ljudi je v poročilu Europol-Interpol ocenjena na 5-6 milijard ameriških dolarjev letno (Unicef, 2016). Begunci in migranti, ki so prečkali meje v obdobjih večjih migrantskih prehodov, so bili izpostavljeni tudi trgovcem z ljudmi. Približno 45 % vseh otrok beguncev pod zaščito Visokega komisariata ZN za begunce je iz Sirije in Afganistana; iz teh dveh držav pa prihaja kar 70 odstotkov vseh mladoletnih prosilcev za azil v Evropi (Hočevar, 2016). Trgovina z otroki obsega spolno izkoriščanje otrok, ekonomsko izkoriščanje otrok, prisilne poroke otrok, trgovino s človeški organi, tkivi in krvjo ter nezakonite posvojitve. Migrantska kriza obsega največkrat kršenje človekovih pravic na način trgovine z otroki z namenom prisilnega dela in spolnega izkoriščanja z namenom prostitucije. Načini storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi so različni, je pa opaziti način modernizacije predvsem z fenimizacijo posla in povezovanjem tihitapcev in trgovcev. Žrtve trgovine z ljudmi, je težko prepoznati.[U. Petelinc]20182017-12-04 09:54:04Diplomsko delo/naloga69164UDK: 343.43(043.2)COBISS_ID: 3563498NUK URN: URN:SI:UM:DK:Z9JN9UHKsl