<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Szeged indeks povezav, pi indeks in wienerjev indeks povezav benzenoidnih sistemov</dc:title><dc:creator>Štunf,	Doroteja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žigert Pleteršek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>benzenoidni sistem</dc:subject><dc:subject>topološki indeks</dc:subject><dc:subject>Wienerjev indeks povezav</dc:subject><dc:subject>Szeged indeks povezav</dc:subject><dc:subject>PI indeks</dc:subject><dc:subject>uteženi graf</dc:subject><dc:subject>elementarni razrez</dc:subject><dc:subject>kvocientno drevo</dc:subject><dc:subject>linearna časovna zahtevnost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava benzenoidne sisteme. Predstavljena je uporaba teorije grafov v kemiji in s tem uporabna povezava med kemijo in matematiko. V uvodnih poglavjih so zato predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov in kemijski pojmi, ki so potrebni za razumevanje nadaljnje snovi. Benzenoidni sistemi so zanimivi za raziskovanje, saj predstavljajo skupino kemijskih spojin imenovano benzenoidni ogljikovodiki. V nadaljevanju naloge so podane osnovne lastnosti in definicije benzenoidnih sistemov. V uvodu osrednjega dela so navedene definicije Wienerjevega, Szeged in PI indeksa za poljubne in nato še za utežene grafe. Sledi vpeljava vseh treh indeksov povezav s predstavitvijo algoritmov za njihov izračun v linearni časovni zahtevnosti, ki je v nalogi tudi dokazana. Za lažje razumevanje so dodani primeri izračuna na izbranem primeru benzenoidnega sistema.</dc:description><dc:publisher>[D. Štunf]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-06 21:28:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69198</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.17:54(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23571976</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VHDRIASO</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
