<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Novosti revizije po noveli ZPP-E</dc:title><dc:creator>Ruhitel,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanc,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>novela</dc:subject><dc:subject>dovoljena revizija</dc:subject><dc:subject>dopuščena revizija</dc:subject><dc:subject>vrhovno sodišče</dc:subject><dc:subject>izredno pravno sredstvo</dc:subject><dc:description>Glavna sprememba revizije po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku  (ZPP-E, v nadaljevanju: novela ZPP-E) je ukinitev dovoljene revizije oziroma ukinitev vrednostnega kriterija, ki je avtomatsko pomenil dostop na vrhovno sodišče. S tem smo zavzeli bolj povezan in celosten pristop k obravnavanju zadev, kjer je edini kriterij dopuščene revizije pomembnost pravnega vprašanja, ki je obenem pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse.  Pravila postopka so temu primerno spremenjena, sicer pa tek postopka ostaja bistveno enak. Novela ZPP-E je uvedla institut ločenih mnenj vrhovnih sodnikov, možnost javne obravnave na vrhovnem sodišču ter možnost javne razglasitve odločitve vrhovnega sodišča. Tudi razlogi za vložitev revizije so delno spremenjeni in določeni pregledneje.
Opustitev vrednostnega kriterija pri postopku revizije ni novost v kontinentalnem sistemu, namreč Nemčija je tak pristop ubrala že več kot pred desetletjem. Tudi Ustavno sodišče RS se je že pred časom izreklo, da institut dovoljene revizije ne ustreza vlogi vrhovnega sodišča zato menim, da je bila taka sprememba pričakovana. Vrhovno sodišče je na tak način načeloma dobilo v roke »škarje in platno« v celoti, kajti zakon več ne določa, v katerih primerih je zadevo (ob izpolnjevanju še vseh ostalih predpostavk), zaradi vrednosti, nujno potrebno sprejeti v postopek obravnavanja.
Učinke uvedbe ločenih mnenj in javne obravnave bo pokazal čas. Ločena mnenja sodnikov pripomorejo in stremijo k poglobljenemu študiju zadeve in možnosti popolne izjave sodnika v konkretnem primeru, uvajajo se pa po vzoru ločenih mnenj Ustavnega sodišča RS, medtem ko uvedba javnih obravnav prinaša neposredni stik s strankami.
Tudi razlogi za vložitev revizije so rahlo spremenjeni oziroma poenostavljeni, kar je obenem prineslo tudi dobrodošlo nomotehnično, preglednejšo ureditev.</dc:description><dc:publisher>M. Ruhitel]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-12-12 15:47:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69231</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.958(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5521707</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:USIJY4OT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
