<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Davčne utaje in davčno inšpiciranje</dc:title><dc:creator>Trlep,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jovanovič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčna utaja</dc:subject><dc:subject>siva ekonomija</dc:subject><dc:subject>davčne blagajne</dc:subject><dc:subject>nadzor</dc:subject><dc:subject>DDV</dc:subject><dc:description>Davčne utaje so problem, s katerim se srečujejo prav vse države. Posledica takšnih dejanj je manjši priliv v proračun in posledično manj sredstev države za investicije in tudi storitve, ki smo jih deležni vsi državljani.
Davčnih utaj ni mogoče odpraviti, lahko pa se jih z različnimi ukrepi omejuje in odkriva. K zmanjševanju davčnih utaj lahko najbolj pripomore jasna in nedvoumna zakonodaja. Ne samo zakonodaja v okviru posamezne države, ampak tudi zakonodaja, ki ureja določena področja poslovanja na mednarodnem nivoju. Zato želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki so pripomogli k zmanjševanju davčnih utaj v Sloveniji in EU. Za primerjavo bomo povzeti podatke, ki prikažejo finančne učinke teh ukrepov v Sloveniji in širše.
V Sloveniji opravlja dejavnost pobiranja davkov FURS, ki s svojimi nadzornimi aktivnostmi, katere se začnejo s kontrolo prejetega davčnega obračuna, s vsebinsko kontrolo prejetih dokumentov, inšpekcijskimi nadzori, finančnimi preiskavami in aktivnostmi mobilnih oddelkov, skrbi za učinkovito pobiranje davkov in odkrivanje davčnih utaj. Z zbranimi podatki želimo predstaviti obseg nadzornih aktivnosti FURS-a in finančne učinke le-teh.</dc:description><dc:publisher>[U. Trlep]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-17 18:49:23</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>69385</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.22</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 13124636</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:J5NKMFGK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
