<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prisotnost hipohondrije in njenih dejavnikov pri študentih: V iskanju sindroma študentov psihologije</dc:title><dc:creator>Kirič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tement,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hipohondrija</dc:subject><dc:subject>sindrom študentov psihologije</dc:subject><dc:subject>samodiagnoza</dc:subject><dc:subject>nevroticizem</dc:subject><dc:subject>vestnost</dc:subject><dc:subject>ekstravertnost</dc:subject><dc:subject>zasebno samozavedanje</dc:subject><dc:subject>ruminacija</dc:subject><dc:description>Zaskrbljenost zaradi svojega zdravja je v veliki meri določena z osebnostnimi značilnostmi posameznika. Študenti psihologije lahko ob študiju razvijejo obliko hipohondrije, t.i. sindrom študentov psihologije, ki jo lahko določene osebnostne značilnosti še okrepijo. Namen raziskave magistrskega dela je proučiti, kako se osebnostne dimenzije povezujejo s hipohondrijo in samodiagnozo ter ali prihaja do kakšnih razlik v pojavnosti med študenti psihologije in študenti drugih smeri, ki niso usmerjeni na delo z ljudmi. Končni vzorec je sestavljalo 307 udeležencev, od tega 184 študentov psihologije. Podatki so bili pridobljeni z apliciranjem testne baterije, ki je zajemala vprašalnik Velikih pet faktorjev osebnosti (BFI), lestvico samozavedanja (SCS), vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), vprašalnik hipohondrije (HAI) in vprašalnik samodiagnoze. Analizo smo najprej izvedli za celoten vzorec, nato pa smo podrobneje proučili še skupino študentov psihologije. Na vzorcu udeležencev študentov psihologije smo uporabili hierarhično multiplo regresijo. Pri analizi moderatorskih odnosov na vzorcu študentov psihologije smo uporabili dodatek Process Macro. Rezultati so na vzorcu vseh udeležencev pokazali, da smer študija statistično pomembno pozitivno napoveduje samodiagnozo. Pri študentih psihologije je tako zaznati višjo stopnjo samodiagnoze duševnih motenj kot pri študentih ostalih smeri. Na vzorcu študentov psihologije smo ugotovili, da hipohondrijo statistično pomembno pozitivno napovedujejo diagnoza duševne motnje študenta, obisk strokovne pomoči, nevroticizem in zasebno samozavedanje. Stopnja študija in diagnoza duševna motnja sta statistično pomembna pozitivna napovednika samodiagnoze pri študentih psihologije. Omenjeni rezultati nakazujejo na možnost obstoja sindroma študentov psihologije in so uporabni pri intervencijah na področju duševnega zdravja med usposabljanjem in izobraževanjem bodočih psihologov.</dc:description><dc:publisher>[N. Kirič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-29 15:09:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69490</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.974-057.875(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23735304</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:OVTIJEOH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
