Matura kot zaključek srednješolskega izobraževanja v SlovenijiBabič, Sara (Avtor) Protner, Edvard (Mentor) MaturasplošnapoklicnaZakon o maturiDržavni izpitni centerMagistrska naloga teoretično obravnava maturo kot eksterno obliko zaključka srednješolskega izobraževanja v Sloveniji. Njeni zametki segajo vse do leta 1848, ko je nastopil čas avstrijskih reform, splošna matura v obliki, kakršno poznamo še danes, pa se je prvič izvedla v šolskem letu 1994/1995. V letu 2002 se je opravljanju splošne mature pridružilo tudi opravljanje poklicne mature. Osnovni razliki med omenjenima maturama se kažeta v pridobljeni izobrazbi in v možnosti nadaljnjega izobraževanja na terciarni ravni. Z uporabo deskriptivne metode smo se želeli seznaniti s pravno ureditvijo mature pri nas in tako ugotovili, da najpomembnejši pravni akt predstavlja Zakon o maturi (2007); osrednja institucija, ki skrbi za izvedbo mature pa je Državni izpitni center s sedežem v Ljubljani. Prav tako smo želeli prepoznati in izpostaviti stopnjo uspešnosti opravljanja splošne ter poklicne mature, stopnjo uspešnosti slovenskih dijakov v mednarodni raziskavi TIMSS za maturante, pa tudi ambicije, ki jih imajo maturantje po nadaljnjem izobraževanju. Z uporabo komparativne metode smo iskali vzporednice med primerljivimi evropskimi srednješolskimi sistemi in tako ugotovili, da slovenska splošna gimnazija praktično nima ekvivalenta, zaradi svoje izrazito naravoslovno-matematične usmerjenosti. Prepoznavamo nekatere slovenske strokovnjake, ki v različnih aspektih mature izpostavljajo utemeljene dvome o ustreznosti le-teh. Tako se denimo vprašajo o pravičnosti prehoda na univerzitetne študijske programe med kandidati splošne mature in kandidati poklicne mature, ki si z opravljanjem dodatnega maturitetnega predmeta omogočijo vpis v le-te; izpostavljajo problem izvajanja samo nekaterih maturitetnih predmetov (matematika in tuji jeziki na primer) na dveh ravneh zahtevnosti, prav tako prepoznavajo učinke, ki bi jih javna objava o uspešnosti srednjih šol na maturi lahko imela, nenazadnje se pa obregnejo ob samo smiselnost mature z vprašanjem, ali je možno s katero drugo, morda primernejšo obliko, zadostiti ciljem in namenom, ki so trenutno v pristojnosti mature.[S. Babič]20182018-02-05 15:29:16Magistrsko delo/naloga69575UDK: 37.091.276(497.4)(043.2)COBISS_ID: 23686664NUK URN: URN:SI:UM:DK:AKNSL4MFsl