O propozicijskosti prislovov v slovenščini (z vidika slovanskega jezikoslovja)Žele, Andreja (Avtor) slovenščinapropozicijapropozicijske sestavineprisloviupovedovanjePrislovi so obravnavani kot organske sestavine celostne zgradbe povedi, zato njihova načelno velika funkcijska obsežnost oz. prehodnost od propozicijskosti k nepropozicijskosti in obratno ni nič posebnega. Poleg pravih prislovov kraja in časa se med samostojne propozicijske (pomenskospodstavne) prvine uvrščajo tudi t. i. vrstni prislovi. Pomenska nujnost sestavin v propoziciji je povezana z vezljivostjo, in samo udeleženci s konkretnim (tj. denotatnim in hkrati referenčnim) pomenom so del propozicije in hkrati uvajajo vezljivost.20122018-02-13 08:14:48Članek v reviji69646ISSN: 1855-6302UDK: 811.163.6'367.624OceCobissID: 244480000COBISS_ID: 51019106DOI: 10.17161/SCN.1808.10797ISSN pri članku: 1855-6302NUK URN: URN:SI:UM:DK:TMQPS2FLsl