Delo policije in ekskluzija dokazovSimović, Tjaša (Avtor) Žaberl, Miroslav (Mentor) kazenski postopekdokaziekskluzija dokazovdoktrina sadežev zastrupljenega drevesapolicijapolicijsko delodiplomske nalogeV diplomski nalogi je predstavljen institut ekskluzije dokazov. Ta institut omogoča, da se zoper obdolženca ne uporabi dokazov pridobljenih s kršenjem ustave s strani države. Država na tak način poskuša zagotoviti enakost obeh strank, saj s svojim celotnim represivnim aparatom predstavlja veliko močnejšo stranko, kot je obdolženec, ki nima pravne podlage in za sabo celotne ekipe. Torej predstavlja ključni element za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznika v kazenskem postopku. Izvira iz ZDA in sicer iz 18. stoletja, od takrat dalje pa je deležen konstantnega spreminjanja ravno zaradi mešanja različnih tipov kazenskega postopka, ki so vplivali na drugačna stališča družbe in posledično drugačnega dojemanja tega instituta. Z uveljavitvijo doktrine sadežev zastrupljenega drevesa se je ekskluzija dokazov razširila tudi dokaze, ki so bili sicer pridobljeni zakonito vendar na podlagi nezakonitih dokazov. Omenjenemu institutu nasprotuje načelo iskanja materialne resnice, ki izvira iz inkvizicijskega kazenskega postopka. To načelo pa v nasprotju z ekskluzijo, postavlja v ospredje iskanje resnice o kaznivem dejanju, z namenom, da se kršitelja kaznuje. Institut ekskluzije dokazov vključno z doktrino zastrupljenega drevesa je uveljavljen tudi v slovenskem pravnem redu in sicer v 83. členu ter 18. členu Zakona o kazenskem postopku. Zanj je značilen radikalen način izločitve dokazov in za razliko od ZDA ne dopušča nikakršnega tehtanja med tem, ali je izločitev smiselna in ali bo izločitev imela vpliv na preventivno delo policije.[T. Simović]20182018-02-14 10:59:50Diplomsko delo/naloga69676UDK: 343.14+351.741(043.2)COBISS_ID: 3524586NUK URN: URN:SI:UM:DK:X3AXSMGXsl