<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spremljanje napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s pomočjo preizkusa pismenosti</dc:title><dc:creator>Plajnšek,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ropič Kop,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Branje</dc:subject><dc:subject>opismenjevanje</dc:subject><dc:subject>spretnosti</dc:subject><dc:subject>razumevanje</dc:subject><dc:subject>govorni razvoj</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>komunikacijske sposobnosti</dc:subject><dc:subject>pisanje.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi branja in pisanja otrok/učencev v prvem razredu. Osredotočena je tako na povezavo med glasovnim zavedanjem in začetnim branjem, kot na začetno branje − temeljno veščino, ki jo otrok/učenec usvoji v prvem razredu.V nalogi je razloženo opismenjevanje, metode opismenjevanja in faze branja; opisano in pojasnjeno je, kako pri otroku/učencu razvijamo predbralne in predpisalne spretnosti. Sočasno z branjem se odvija tudi proces bralnega razumevanja, saj je pomembno, da otrok prebrano tudi razume. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na branje otroka, kot sta bralna motivacija in hitrost branja. Pomemben je tudi govorni razvoj otrok/učencev, zato je eno poglavje namenjeno samo temu. Ker se vedno več otrok srečuje s težavami pri branju, je v magistrsko nalogo vključeno tudi poglavje o tem, kje se težave pojavljajo, kako jih reševati in kakšne so vloge staršev in učitelja pri nudenju ustrezne pomoči otroku/učencu. Predstavljene so tudi štiri komunikacijske veščine. Preizkus pismenosti vključuje tudi pisanje, v zaključnem teoretičnem delu naloge je opisano pisanje otrok v prvem razredu. 
Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s preizkusom pismenosti. Preučila sem razvoj branja učencev v dveh obdobjih, ob vstopu v šolo in po šestih mesecih učenja. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Uporabila sem osnovno deskriptivno statistiko za odvisne vzorce, in sicer t-test. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na območju Zavoda za šolstvo Maribor, ki obiskujejo prvi razred. Vzorec je obsegal okoli 260 učencev. Podatki so zbrani s testom znanja za učence prvega razreda. Ta test znanja je bil enak na začetku šolskega leta in kasneje v drugem preverjanju meseca aprila. Podatke sem nato obdelala s pomočjo programa SPSS.</dc:description><dc:publisher>[L. Plajnšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-17 14:46:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70231</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3:159.946.3/.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23867144</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GDQDYP39</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
