Otroške risbe kot pomoč pri prepoznavanju spolnih zlorabKališek, Maša (Avtor) Areh, Igor (Mentor) spolne zlorabeotrocipreiskovanjemetoderisanjeotroške risbemagistrska delaDejanskega obsega spolnih zlorab ne poznamo, saj jih veliko ostaja neprijavljenih. Spolna zloraba je za otroka težka izkušnja, ki na njem pušča posledice in vpliva na njegov razvoj. Pridobivanje materialnih in osebnih dokazov pri spolni zlorabi je oteženo, zato je pregon težak. Raziskovalci so v zgodnjih osemdesetih letih objavili poročila o tem, kako risbe spolno zlorabljenih otrok vsebujejo določene značilnosti, ki jih ločijo od risb nezlorabljenih otrok. Študije risb spolno zlorabljenih otrok se osredotočajo predvsem na risbe človeških figur in kinetične risbe. V magistrskem delu so uporabljeni sekundarni viri in analizirane so dosedanje raziskave ter študije na temo otroških risb. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: prvi del predstavlja opredelitev pojma spolne zlorabe in preiskovalnega intervjuja, v drugem delu so podrobneje preučeni načini, s katerimi lahko otroška risba pripomore pri prepoznavanju spolne zlorabe, tretji del pa predstavlja razpravo. Glavne ugotovitve dela so, da so otroške risbe lahko v pomoč, če jih razumemo kot znake, da bi se lahko dogajalo nekaj posebnega. Smiselno je raziskati, zakaj je otrok narisal nekaj nenavadnega, tako, da ga preprosto vprašamo. Vendar pa otroške risbe niso zanesljivi indikatorji, niti dokazi, za obstoj spolne zlorabe. Raziskave jasno kažejo, da je risanje vprašljiva tehnika, ki ima nezadostno veljavnost, zato jo lahko odsvetujemo za odkrivanje spolnih zlorab. Za uporabo otroških risb v primerih spolnih zlorabah so potrebne nadaljnje, metodološko ustrezne raziskave.[M. Kališek]20182018-05-13 14:21:29Magistrsko delo/naloga70457UDK: 343.98:343.541(043.2)COBISS_ID: 3548138NUK URN: URN:SI:UM:DK:O3RCPSZIsl