<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nasilje psihiatričnih bolnikov in vloga policije v Republiki Sloveniji</dc:title><dc:creator>Ribežl,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrovec,	Branko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihiatrija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>duševni bolniki</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>neprostovoljna hospitalizacija</dc:subject><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policijska pooblastila</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku.
Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje.
V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema.</dc:description><dc:publisher>[K. Ribežl]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-28 16:25:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70583</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.741:343.268(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3567338</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:NUDJFJKP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
