<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ugotavljanje potreb svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnik,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Intervju</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>informacije</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>soočanje</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:description>Ugotavljanje potreb svojcev pacientov z nezgodno poškodbo glave je v družino usmerjen pristop skrbi, s končnim ciljem aktivne vloge pacientov in svojcev v doseganju ravni zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe svojcev pacienta, ki ima nezgodno poškodbo glave s spremljajočo okvaro možganov v času hospitalizacije, ter ugotoviti ali se te potrebe tekom zdravljenja v bolnišnici spremenijo. 
Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja, kjer smo za pridobitev podatkov uporabili polstrukturiran intervju. Zaključili smo z analizo intervjujev, ki so podali odgovore na zastavljeni raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo deset svojcev. Vendar smo v celoten potek raziskave vključili sedem svojcev, saj sta dva pacienta v času raziskave umrla, eden pa je ostal hospitaliziran.  
Ugotovili smo, da imajo svojci pacientov z nezgodno poškodbo glave različne potrebe, ki se tekom hospitalizacije tudi spreminjajo. Kot glavni potrebi so izpostavili potrebo po informacijah in potrebo po podpori. Ti dve potrebi sta prisotni vseskozi in se spremenita med hospitalizacijo le v niansah. Na začetku hospitalizacije je močno prisotna še potreba po soočenju s samo poškodbo in se izraža skozi različne faze (šok, zanikanje, pogajanje, jeza, žalost, strah). Proti koncu hospitalizacije pa se izrazi še potreba po gotovosti in potreba po napredku.
Z raziskavo smo ugotovili najpomembnejše potrebe svojcev pacientov z nezgodno poškodbo glave. Na podlagi rezultatov raziskave bi bilo v Sloveniji treba opolnomočiti zdravstveno osebje, ki se srečuje s svojci in njihovimi potrebami, predvsem na področju prepoznave potreb, komunikacije in sprejemanje svojca kot enakovrednega partnerja pri zagotavljanju kakovosti zdravstvene nege.</dc:description><dc:publisher>[K. Potočnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-04 09:20:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70644</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614.253.89(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2426788</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XN270PSP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
