<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zemljiškoknjižni vpisi v zvezi z razlastitvenimi postopki s pregledom sodne prakse</dc:title><dc:creator>Dolamič,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lastninska pravica</dc:subject><dc:subject>nepremičnina</dc:subject><dc:subject>javna korist</dc:subject><dc:subject>odškodnina</dc:subject><dc:subject>razlastitev</dc:subject><dc:subject>razlastitveni postopek</dc:subject><dc:subject>omejitev lastninske pravice</dc:subject><dc:subject>začasna pravica uporabe</dc:subject><dc:subject>služnost v javno korist</dc:subject><dc:subject>zemljiška knjiga</dc:subject><dc:subject>vpis v zemljiško knjigo.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obsega pregled celotnega postopka razlastitve, s katerim se prisilno odvzame ali omeji lastninsko pravico v korist države, lokalne skupnosti ali drugega subjekta javnega prava. Predmet razlastitve in omejitev lastninske pravice so lahko le nepremičnine. Z Ustavo RS so opredeljeni dopustni okvirji razlastitve, v skladu s katerimi se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame ali omeji le na podlagi zakona, proti nadomestilu v naravi ali odškodnini ter pod pogojem, da je takšen poseg v javno korist. V skladu z zakonsko ureditvijo z razlastitvijo pride do popolnega odvzema lastninske pravice, medtem ko se v primeru omejitve lastninske pravice ta le delno odvzame. Lastninska pravica se lahko omeji s pravico začasne uporabe ali obremenitvijo z začasno ali trajno služnostjo. Institut razlastitve je v zakonski ureditvi predviden kot skrajni ukrep, ki se lahko uporabi izključno za izvedbo prostorskih ureditev, ki so v javno korist. Ob tem je potrebno zadostiti pogoju, da je takšna ureditev nujno potrebna in v sorazmerju s posegom v lastninsko pravico. Razlastitev je tako nedvomno najtežji poseg v lastninsko pravico kot eno temeljnih človekovih in premoženjskih pravic. V zvezi z razlastitvenimi postopki je potrebno upoštevati tudi zemljiškoknjižno pravo, saj predstavlja pomemben vidik na področju nepremičninskega prava. Pri pravnem prometu z nepremičninami je pomembno zlasti zanesljivo varstvo zaupanja v podatke, ki so vpisani v zemljiški knjigi, kot javni evidenci. Zemljiška knjiga je namreč namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Z vpisi v zemljiško knjigo se tako zagotovi publiciteta podatkov, na podlagi katerih se je mogoče seznaniti s pravnim stanjem nepremičnin. Skozi obravnavo razlastitvenih postopkov so zato izpostavljene posebnosti zemljiškoknjižnega prava in zemljiškoknjižni vpisi na tem področju, vključno s pregledom aktualne sodne prakse.</dc:description><dc:publisher>N. Dolamič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-05 10:43:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70668</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 349.412.28(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5591851</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QJV83YEE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
