<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Možnosti uporabe informacijsko - komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku</dc:title><dc:creator>Vanovšek,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanc,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Informacijsko-komunikacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>center za informatiko</dc:subject><dc:subject>e-sodstvo</dc:subject><dc:subject>elektronsko poslovanje</dc:subject><dc:subject>elektronski podpis</dc:subject><dc:subject>ZPP-E</dc:subject><dc:subject>videokonferenca</dc:subject><dc:subject>Avstrija.</dc:subject><dc:description>Danes nas v moderni družbi informacijsko-komunikacijska tehnologija spremlja na vsakem koraku, uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev jemljemo za samoumevno. Tako tudi na področju pravosodja ni nobene razlike in je zato z vse hitrejšim razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ta prodrla tudi na področje delovanja sodišč.
Pravdni postopek je v Sloveniji urejen z Zakonom o pravdnem postopku, v okviru katerega zasledimo tudi določbe, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku. Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo lahko v okviru pravdnega postopka uporabimo v primeru vlaganja vlog na sodišče, pri čemer lahko to storimo elektronsko, sodišča lahko izrabijo tehnologijo kot pripomoček, s katerim ustvarijo elektronski zapisnik ali pa izvajajo dokaze s pomočjo videokonference. Sodišča lahko v postopkih (v primeru nepristojnosti, nudenja pravne pomoči in v postopkih s pravnimi sredstvi) med seboj komunicirajo elektronsko. Sodišče lahko na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku opravlja vročanje pisanj s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Prav tako pa lahko sodišča uporabijo tehnologijo pri svojih končnih odločitvah in jih izdajo v elektronski obliki. S sprejetjem novele E Zakona o pravdnem postopku, pa je v določbe zakona prišlo tudi kar nekaj novosti, ki vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije še povečujejo oziroma ji dajejo še večji pomen, res pa je, da bo potrebno sedaj v praksi oblikovati sistem, ki bo lahko uresničil večjo (popolno) informatizacijo pravdnega postopka. 
S primerjavo slovenskih in avstrijskih določb, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev, njuna podobnost ne preseneča, saj se je slovenska pravna ureditev v veliki meri zgledovala po avstrijski ureditvi.</dc:description><dc:publisher>S. Vanovšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-11 12:00:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70736</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.953:004(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5596971</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7UV6K9PG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
