<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nelinearna računska analiza in eksperimentalna verifikacija nosilnosti armiranobetonskega nosilca razpokanega prereza</dc:title><dc:creator>Udovč,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peruš,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skrinar,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jelušič,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mehanika konstrukcij</dc:subject><dc:subject>beton</dc:subject><dc:subject>jeklo</dc:subject><dc:subject>razpoke</dc:subject><dc:subject>nelinearna analiza</dc:subject><dc:subject>Sofistik</dc:subject><dc:description>S pojavom razpok nastajajo v armiranobetonskem kompozitu različna deformacijska in napetostna stanja, ki jih ni mogoče enostavno obravnavati in analizirati njihov vpliv na zmanjševanje togosti in nosilnosti obravnavanega konstrukcijskega elementa.

Namen pričujočega magistrskega dela je študija vpliva razpokanega prereza na togost armiranobetonskega nosilca in njegovo končno nosilnost. Poudarek študije temelji na izbiri matematičnih modelov za opisovanje materialnih lastnosti betona in jekla s katerimi želimo oceniti nelinearno obnašanje.

Osrednji del magistrskega dela obravnava analizo različnih računskih modelov enostavnega prostoležečega armiranobetonskega nosilca z deformacijsko metodo končnih elementov. Pri tem je bil upoštevan vpliv materialne nelinearnosti, s katero smo simulirali razvoj in širjenje razpok v armiranobetonskem elementu. Študija računskih modelov je bila izvedena s pomočjo programa SOFISTIK®. Obravnavani so bili trije različni matematični modeli z uporabo linijskih in ploskovnih končnih elementov.

V zaključku je bila izvedena eksperimentalna verifikacija obnašanja realne enostavne konstrukcije prostoležečega nosilca s primerjavo rezultatov matematičnih modelov. V ta namen smo pripravili šest nosilcev, ki smo jih v laboratoriju nato preizkušali s pomočjo štiri točkovnega upogibnega preizkusa. Merili smo vertikalne pomike ob kontrolirano povečevani obremenitvi, ter sprotno opazovali ter evidentirali stanje razpok. Eksperimentalno verifikacijo smo zaokrožili z enoosnimi tlačnimi preizkusi na standardiziranih kockah in nateznimi preizkusi na armaturnih palicah.

Osnovni namen magistrskega dela je bil primerjava analitičnih izračunov z eksperimentalnimi rezultati. Primerjava rezultatov je pokazala, da je z uporabo metode končnih elementov in upoštevanjem materialne nelinearnosti možno zadovoljivo opisati pojav in širjenje razpok v armiranobetonskem nosilnem elementu.</dc:description><dc:publisher>[G. Udovč]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-13 08:45:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70760</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.012.45(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21661462</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:LTQ1IVQV</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
