<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fazna ravnotežja pri povišanih tlakih za sistema resveratrol/ogljikov dioksid in resveratrol/etanol/ogljikov dioksid</dc:title><dc:creator>Verdnik,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez Marevci,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cör Andrejč,	Darija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>superkritični fluidi</dc:subject><dc:subject>fazna ravnotežja</dc:subject><dc:subject>resveratrol</dc:subject><dc:subject>topnost</dc:subject><dc:subject>binarni sistem</dc:subject><dc:subject>ternarni sistem</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo določili fazna ravnotežja za binarni sistem (resveratrol/ogljikov dioksid) pri 40 °C ter 60 °C v območju tlakov med 40 in 500 barov ter za ternarni sistem (resveratrol/etanol/ogljikov dioksid) pri 60 °C in tlaku 300 barov. Za določitev topnosti smo uporabili statično-analitično metodo. Meritve smo izvajali v visokotlačni optični celici in tako spremljali dogajanje v celici tekom celotnega eksperimenta. Koncentracijo resveratrola v vzorcu smo izmerili spektrofotometrično. Najprej smo določili vpliv tlaka in temperature na topnost resveratrola v superkritičnem CO2. Na podlagi teh rezultatov smo določili optimalne pogoje, kjer je bila topnost resveratrola v CO2 najvišja. Pri teh pogojih smo nato izmerili topnosti resveratrola v CO2 ob prisotnosti etanola kot sotopila. Za binarni sistem smo preučili tudi vpliv gostote plina na topnost komponente. Rezultati kažejo, da lahko že z majhno spremembo tlaka in temperature vplivamo na spremembo gostote plina in posledično tudi na topnost resveratrola v sistemu. Ugotovili smo, da topnost resveratrola narašča s tlakom do 300 barov, kjer dosežemo maksimalno topnost pri konstantni temperaturi. Topnosti so podane v masnih deležih kot masa resveratrola na maso plina v binarnem sistemu, oz. v masnih deležih kot masa komponente (resveratrol, plin, topilo) na maso celotnega vzorca pri ternarnem sistemu. Topnosti resveratrola v CO2 so zelo nizke, a se z višanjem tlaka in z dodatkom sotopila višajo. Določili smo tudi tališča resveratrola pri visokih tlakih in ugotovili, da se temperatura tališča spreminja v odvisnosti od tlaka.</dc:description><dc:publisher>[A. Verdnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-14 11:04:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70811</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 54-139:544.344(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21952278</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RIODXQN4</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
