Odnos študentov do obravnave hospitaliziranih otrokBosilj, Martin (Avtor) Kegl, Barbara (Mentor) Viher, Monika (Komentor) Komunikacijaklinično usposabljanjemedicinska sestradružinahospitalizacija.Teoretična izhodišča: Dober medosebni odnos ima velik pomen pri zagotavljanju kakovostne in celovite zdravstvene nege. Na vzpostavitev dobrega odnosa med študenti, otrokom, starši/skrbniki ter zdravstvenimi delavci vpliva več različnih dejavnikov, ki so medsebojno povezani, vendar med njimi najbolj izstopa pomanjkljiva komunikacija. Z pomanjkljivo komunikacijo se študenti nemalokrat srečujejo med opravljanjem kliničnega usposabljanja, še posebej na pediatričnem področju. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Pri izdelavi vprašalnika smo si pomagali s teorijo Calliste Roy “adaptacijski model”. Za zbiranje in urejanje podatkov smo uporabili urejevalnik besedil Microsoft Word in Excel ter podatke nato predstavili tabelarno. Anketiranje smo izvedli s pomočjo odprtokodne aplikacije EnKlikAnketa. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 študentov. 92% anketirancev meni, da imajo študenti konkreten odnos in pristop pri obravnavi hospitaliziranih otrok. Anketiranci si želijo več usposabljanja za boljše komunikacijske spretnosti, saj jih 48% meni, da v simuliranem okolju na fakulteti niso pridobili ustreznega znanja o načinu komuniciranja za vzpostavitev dobrega odnosa z otroki. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da vsi sodelujoči pri obravnavi otroka pomembno prispevajo k odnosu. Glavni krivec za poslabšanje odnosa leži v strahu, nezaupanju in pomanjkljivi komunikaciji. Dober odnos je ključnega pomena pri obravnavi hospitaliziranega otroka.[M. Bosilj]20182018-06-15 19:26:41Diplomsko delo/naloga70862UDK: 616-053.2(043.2)COBISS_ID: 2422948NUK URN: URN:SI:UM:DK:DR5RFNXHsl