<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odločanje nadzornega sveta</dc:title><dc:creator>Zakšek,	Kristijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocbek,	Marijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prostor,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nadzorni svet</dc:subject><dc:subject>sklepčnost nadzornega sveta</dc:subject><dc:subject>predsednik nadzornega sveta</dc:subject><dc:subject>namestnik predsednika nadzornega sveta</dc:subject><dc:subject>korespondenčna seja</dc:subject><dc:subject>neveljavnost sklepa.</dc:subject><dc:description>Rdeča nit avtorjevega dela je odločanje nadzornega sveta, pri čemer primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in 108. paragrafom nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Avtor pri tem izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, odprtih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali ter dali pravne razlage. Ob temu je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si sicer tudi včasih ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev, je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu.  

Nadzorni svet je organ, navadno delniške družbe, ki izvira iz germanskega pravnega reda, kjer je uveljavljen dvotirni sistem upravljanja delniške družbe. Gre za organ, ki ima pri delovanju družbe pomembno vlogo, predvsem v zvezi s poslovanjem, na način, da je njegova primarna funkcija nadziranje le-tega.

Da nadzorni svet odloča pomeni, da sprejema sklepe. Za veljavno sprejemanje sklepov pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so določeni v obeh zgoraj navedenih zakonih, kakor tudi v specialnejših zakonih, ki se nanašajo na soupravljanje delavcev. Pri sklepanju je potrebno upoštevati tudi določbe statuta družbe. Če posamezne zakonske ali statutarne določbe pri odločanju nadzornega sveta niso spoštovane, lahko pride do neveljavnosti sklepov, ki jih nadzorni svet sprejme. Formalne napake ne povzročijo nujno neveljavnost sklepov. Vsekakor pa je neveljavnost vedno posledica materialnih napak. Sklep, ki je neveljaven, je ničen. Tako po slovenski, kakor tudi nemški pravni ureditvi velja, da tožnik sklepa nadzornega sveta ne sme izpodbijati.

Avtor se v magistrski nalogi osredotoči na odločanje nadzornega sveta v delniških družbah. Na zadnje se samo na kratko dotakne nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo. Tudi za to kapitalsko družbo se smiselno uporablja 257. člen ZGD-1, vendar pa je temeljna razlika med odločanjem nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi v tem, da v kolikor se družba z omejeno odgovornostjo odloči za nadzorni svet, je pri oblikovanju njegovih nalog veliko bolj svobodna kot pa delniška družba.</dc:description><dc:publisher>K. Zakšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-27 13:24:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71226</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.725.075.6(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5642539</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XDV1DUQX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
