<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del</dc:title><dc:creator>Krapež,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>,	Univerza v Mariboru	(Lastnik avtorskih pravic)
	</dc:creator><dc:subject>znanstveno raziskovanje</dc:subject><dc:subject>raziskovalno delo</dc:subject><dc:subject>avtorsko pravo</dc:subject><dc:subject>avtorske pravice</dc:subject><dc:subject>znanstvenan dela</dc:subject><dc:subject>digitalizacija</dc:subject><dc:subject>globalizacija znanosti</dc:subject><dc:subject>svetovna gospodarska kriza</dc:subject><dc:subject>samoregulacija v znanosti</dc:subject><dc:description>Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2018-08-02 09:16:41</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>71310</dc:identifier><dc:identifier>ISSN: 1855-7147</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.778:001.891</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 246384128</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 279734528</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1855-7147</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FQIEYZEF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Univerza v Mariboru</dc:rights></metadata>
