Primerjava organiziranega kriminala v Italiji in na JaponskemKorošec, Larisa (Avtor) Lamberger, Igor (Mentor) diplomske nalogeorganizirani kriminalorganizirana kriminalna združbamafijacamorrajakuzaV Italiji je nastalo več različnih oblik organiziranih kriminalnih združb. Vse so zelo razvejane in razširjene po vsem svetu, največja med njimi pa je camorra. Na Japonskem, ki sicer velja za eno izmed najvarnejših držav, pa deluje jakuza, največja in najmočnejša kriminalna združba na svetu. Kriminalne združbe, kot jih poznamo danes, sprva niso bile tako dobro organizirane. Njihove začetke predstavljajo tolpe upornikov in tatovi, ki so običajno delovali posamezno in nepovezano. Kasneje, z razvojem družbe in držav, pa so se razvijale tudi kriminalne združbe, ki so postale vedno bolj povezane, organizirane in strukturirane. Osnovo vsake kriminalne združbe predstavlja družina, ki jo vodi šef in lahko ima strogo hierarhično ali pa bolj prožno strukturo. Družine lahko temeljijo na krvnem sorodstvu, ni pa nujno. Ponekod velja institut posvojitve. V vsaki družini velja za najpomembnejšo vrlino zvestoba, izdajo strogo kaznujejo z izgonom ali pa celo s smrtjo. Pripadniki kriminalnih združb morajo ponotranjiti in upoštevati določene običaje in pravila. V Italiji za star mafijski običaj, ki izraža največje spoštovanje, velja poljubljanje rok. Na Japonskem pa se poslužujejo bolj ekstremnih običajev. Tam, si za izkazovanje zvestobe vodji, sekajo zgornje členke mezincev. Najstrožje pravilo, ki ga morajo upoštevati člani vseh kriminalnih združb pa je zakon molčečnosti (omerta). Tudi pri sprejemanju novih pripadnikov v združbo, se poslužujejo določenih običajev in obredov. Na Japonskem je to izmenjava čaš sakeja in tetoviranje celega telesa, v Italiji pa pungitura. Ti obredi imajo običajno tudi religiozno vsebino. Kriminalne združbe se ne ukvarjajo samo z ilegalno dejavnostjo, temveč tudi z legalno. S slednjo namreč lahko perejo nezakonito pridobljen denar in zabrišejo sledi svojega ilegalnega delovanja. Izmed ilegalnih dejavnosti je najbolj dobičkonosna trgovina z drogo, sledita ji izsiljevanje ter vodenje in nadzor iger na srečo. Najbolj okrutna dejavnost s katero se ukvarjajo kriminalne združbe pa je trgovina z ljudmi. Vpletenost kriminalnih združb v politiko, sodstvo in policijo danes ni več skrivnost. Predstavlja pa veliko oviro pri boju zoper organizirani kriminal. Ponekod so se tako infiltrirale v sam vrh države, da jih označujejo kot dodatno vejo oblasti.[L. Korošec]20182018-08-15 20:39:32Diplomsko delo/naloga71461UDK: 343.341(450)(520)(043.2)COBISS_ID: 3604202NUK URN: URN:SI:UM:DK:WQSPKJTEsl