<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fiziološke determinante kritičnega obnašanja v sistemu sklopljenih ekscitabilnih oscilatorjev</dc:title><dc:creator>Marhl,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosak,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Samo-organizirana kritičnost</dc:subject><dc:subject>kritična dinamika</dc:subject><dc:subject>potenčna porazdelitev</dc:subject><dc:subject>sklopljeni nevroni</dc:subject><dc:subject>fiziološke determinante.</dc:subject><dc:description>Samo-organizirana kritičnost in kritična dinamika sta lastnost različnih dinamičnih sistemov, ki so sestavljeni iz mnogih gradnikov in so nelinearni. Za te sisteme je značilno, da porazdelitev velikosti posameznih dogodkov sledi potenčni funkciji. Pojma zadnja leta pridobivata na veljavi na področju nevroznanosti, saj so plazovite nevronske aktivnosti, katerih porazdelitev velikosti sledi potenčni funkciji, opazili na različnih velikostnih skalah nevroloških sistemov, med njimi tudi v centralnem živčevju sesalcev. Kritična dinamika se povezuje z optimalnim delovanjem in v teoriji odraža obnašanje na območju faznega prehoda med redom in naključnostjo. Teoretične in numerične raziskave osnovnih modelov sklopljenih nevronov potrjujejo kritično dinamiko sistema zgolj za ozko območje izbranih parametrov, kar ni v skladu z realnimi biološkimi sistemi, ki so po naravi heterogeni. Zato v nalogi osnovni numerični model nadgradimo z vpeljavo različnih realnih mehanizmov in nevrobioloških determinant ter preverimo njihov vpliv na prostorsko-časovno aktivnost. V model vpeljemo heterogenost v ravneh vzdraženosti, kompleksno strukturo interakcij med nevroni, šibko zunanje periodično vzbujanje in heterogenost v sklopitvi. Izkaže se, da določene oblike prostorske heterogenosti, zunanjega vzbujanja in vpeljava kompleksnejše mreže interakcij znatno razširijo območje kritičnega delovanja, medtem ko statična heterogenost v sklopitvi nima velikega vpliva. Naše ugotovitve pripomorejo k razumevanju mehanizmov samo-organizacijskih principov v nevroloških sistemih.</dc:description><dc:publisher>[U. Marhl]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-16 10:56:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71466</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 577(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24042760</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CUFHEXJE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
