<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prilagoditveno vedenje v povezavi z avtonomijo in individualnostjo v obdobju prehoda v odraslost</dc:title><dc:creator>Vučinić,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorič Kumperščak,	Hojka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sojar Voglar,	Bor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prilagoditveno vedenje</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>individualnost</dc:subject><dc:subject>prehod v odraslost</dc:subject><dc:subject>starost</dc:subject><dc:subject>spol</dc:subject><dc:subject>odraščanje</dc:subject><dc:description>Prilagoditveno vedenje je proces, skozi katerega posameznik oblikuje sebe ter povezuje ter hkrati razmejuje sebe in okolje. Skozi ta proaktivni proces posameznik organizira svoje življenje na namenski, fleksibilen način, da zadovolji svoje potrebe in ugodi zahtevam okolja. Za uspešnost procesa je potrebnih več faktorjev, saj je tudi prilagoditveno vedenje večdimenzionalni proces. Gre za naučeno vedenje, ki ga mora posameznik obvladati, shraniti in priklicati v določenem trenutku. Avtonomija ali posameznikova samostojnost se nanaša na zmožnost zastavljanja in osvajanja ciljev, osebne samostojnosti in svobode ter neodvisnosti. Tudi ta se kaže na več nivojih. Gre za distanciranje od ostalih in pripisovanje dosežkov lastnemu delu in trudu. Koncept individualnosti je precej prepleten s konceptom avtonomije. V obdobju prehoda v odraslost je v polnem teku in je ključen za razmejevanje sebe in lastne identitete od drugih. Gre za oblikovanje lastnih interesov ter mnenj. Gre tudi za pomembno psihološko diferenciacijo med sabo in starši.  
Vzorec je zajemal 179 udeležencev starih med 18 in 27 let (Mstarost=21.78 let). 52.5% udeležencev je ženskega spola, 47.5% pa moškega. Udeleženci so dosegali različne stopnje izobrazbe, od srednješolske do magisterija (4. do 7. stopnja izobrazbe). Aplicirali smo vprašalnike ABAS-III (sistem ocenjevanja prilagoditvenega vedenja), PSI (vprašalnik psihološke separacije) ter TOPO-K (test individualizacije na prehodu v odraslost). Na podlagi literature zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS in primernimi izbranimi analizami. 
Rezultati so pokazali, da so številne poddimenzije prilagoditvenega vedenja napovednik avtonomije in individualnosti. Med napovednike avtonomije spadajo vključevanje v širše okolje, zdravje in varnost, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Med napovednike individualnosti spadajo funkcionalne/(pred)akademske spretnosti, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Rezultati so pokazali tudi signifikantne povezave med avtonomijo in individualnostjo ter spoloma. Prav tako je prihajalo do signifikantnih razlik pri rezultatih povezav med vsemi tremi konstrukti s spremenljivko starost. Pokazale so se tudi povezave med konstrukti in stopnjo izobrazbe ter med zaposlenostjo in avtonomijo.</dc:description><dc:publisher>[N. Vučinić]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-16 20:10:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71473</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.923(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24092424</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ER2RA3SD</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
