<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Javno dobro v slovenskem in hrvaškem pravu</dc:title><dc:creator>Šuler,	Mark	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>splošno dobro</dc:subject><dc:subject>dobro v interesu Republike Hrvaške</dc:subject><dc:subject>javno dobro</dc:subject><dc:subject>koncesija na splošnem dobru</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena ureditev javnega dobra v slovenskem in hrvaškem pravu. Slovensko pravo pod pojem dobro uvršča zgolj javno dobro, medtem ko hrvaško pravo pod ta pojem uvršča javno dobro, splošno dobro in dobro v interesu Republike Hrvaške. Pod javno dobro v hrvaškem pravu spadajo zgolj stvari, ki so v lasti Republike Hrvaške, medtem, ko po slovenskem lahko spadajo tudi stvari, ki so v lasti oseb zasebnega prava.
Značilnost javnega dobra je njegova splošna uporaba, kar pomeni, da ga lahko uporablja vsakdo. Mogoča pa je tudi njegova posebna uporaba na temelju koncesije ali na drugih pravnih temeljih. V magistrskem delu je podrobneje obravnavana koncesija na splošnem dobru, kamor po hrvaškem pravu spadajo stvari, na katerih ni mogoče pridobiti lastninske ali druge stvarne pravice.
Osrednja tema magistrske naloge je predstavitev primerjave med obema sistemoma, ki obirata drugačen pristop pri opredeljevanju pojma javno dobro.</dc:description><dc:publisher>M. Šuler]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-17 09:51:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71477</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 332.262(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5643563</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VFKYBSAL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
