<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prisotnost alkohola in psihoaktivnih snovi pri vožnji, ter njihov vpliv na vožnjo</dc:title><dc:creator>Faflek,	Darko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bren,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>alkohol</dc:subject><dc:subject>psihoaktivne snovi</dc:subject><dc:subject>nesreče</dc:subject><dc:subject>promet</dc:subject><dc:subject>kazni</dc:subject><dc:subject>vplivi na vožnjo</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo opisuje posledice uporabe alkohola in psihoaktivnih snovi pri udeležencih v cestnem prometu. Temeljito sem preučil različne raziskave, letna poročila, statistične podatke ter pripravil vizualne prikaze, ki prikazujejo klasifikacijo prometnih nesreč za pretekla leta. Natančno so prikazane tudi posledice, ki pretijo udeležencem v cestnem prometu, zaradi uporabe prepovedanih substanc, kot tudi povsem legalnih zdravil za zdravljenje različnih stanj in motenj. V svojem delu sem se osredotočil na najpogosteje zaznane substance, ki se po podatkih pristojnih institucij pojavljajo med vozniki ter jih tudi natančno opisal. Za uspešno izvedbo raziskovalnega in empiričnega dela diplomske naloge, sem pridobil javno dostopne podatke iz policijskih poročil in podatke Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Zastavil sem si tri raziskovalna vprašanja, ki sem jih preveril z uporabo empiričnih statističnih metod. Zanimalo me je, ali delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v slovenskem cestnem prometu narašča? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo zavrnil, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v zadnjem letu upada. Naslednje raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v slovenskem cestnem prometu zmanjšuje? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj policijske statistike kažejo, da se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v cestnem prometu, zmanjšuje. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavil, je bilo, ali je na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev, kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj je po podatkih policije na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc. V delu sem tudi predstavil preventivne akcije in programe, ki se zavzemajo za preprečevanje in zmanjševanje uporabe alkohola in ostalih psihoaktivnih substanc v cestnem prometu.</dc:description><dc:publisher>[D. Faflek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-22 11:43:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71574</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 656.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3603946</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:MGRP6BPH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
