<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv agresivnega medija in vnetnih procesov na korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini</dc:title><dc:creator>Hren,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ban,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>korozija</dc:subject><dc:subject>nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>titanova zlitina</dc:subject><dc:subject>kovinski implantati</dc:subject><dc:subject>umetna slina</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo proučevali korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini. Nerjavno jeklo AISI 316L in titanovo zlitino Ti90Al6V4 smo korodirali v umetni slini, v katero smo dodajali spojine, ki jih običajno s hrano in pijačo vnašamo v ustno votlino ali nastajajo kot produkt vnetnih procesov in predstavljajo precej agresiven medij za kovinske implantate. Dodajali smo NaCl različnih koncentracij ter HCl, s katero smo vplivali na vrednosti pH. Vnetno stanje v ustni votlini smo simulirali z dodatkom H2O2 in mlečne kisline različnih koncentracij. Korozijske parametre smo spremljali s potenciodinamsko metodo in elektrokemijsko impedančno spektroskopijo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi, 37 °C, potopili v izbrani medij, kjer smo jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Izvedli smo tudi meritve nepasiviranih vzorcev. Na podlagi pridobljenih meritev smo vzorcem določili hitrost korozije in jih glede na vrednosti korozijskih parametrov medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da so bile korozijske hitrosti relativno nizke, kar dokazuje zelo dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov, zato sta materiala primerna za dentalne implantate. Prav tako smo ugotovili, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša kot nerjavno jeklo v vseh proučevanih medijih, razen v umetni slini s 5 % in 10 % H2O2 z mlečno kislino. Opazili smo tudi, da se korozijske hitrosti znižujejo in zvišujejo glede na čas pasiviranja, kar je najverjetneje posledica spreminjanja debeline zaščitne oksidne plasti na površini.</dc:description><dc:publisher>[M. Hren]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-22 22:26:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71591</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.483:616.314-089.843(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21797910</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:9QYZEDRL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
