<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poskus analize delovanja ironije v besedilih različnih funkcijskih zvrsti</dc:title><dc:creator>Petek,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc Ivič,	Mira	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>besedilo</dc:subject><dc:subject>funkcijske zvrsti</dc:subject><dc:subject>sporazumevalna načela</dc:subject><dc:subject>ironija</dc:subject><dc:subject>žrtev ironije</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z naslovom Poskus analize delovanja ironije v besedilih različnih funkcijskih zvrsti je razdeljena na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo se najprej posvetili samemu besedilu ter splošni definiciji besedila. Besedila smo na kratko definirali tudi glede na funkcijske zvrsti, pri čemer smo se oprli na delitev funkcijskih zvrsti po Toporišiču. Pri tem smo se posebej osredotočili na praktičnosporazumevalna, publicistična, umetnostna ter strokovna besedila. V zvezi z besedili smo se dotaknili tudi humornega ter večkodnega besedila, pri slednjem smo izpostavili vizualno komunikacijo, ki je pomembna za uspešno razumevanje besedila. V nadaljevanju smo se posvetili sporazumevalnim načelom po Griceu. V okviru teh sodelovalnih načel smo obravnavali štiri podrejena načela oz. maksime: kakovosti, količine, relevantnosti/primernosti ter maksimo načina. V tem delu magistrske naloge smo vključili še Leechevo načelo vljudnosti, ki je tudi pomembna za razumevanje in prepoznavanje ironije. Nazadnje smo se posvetili največjemu in najpomembnejšemu delu magistrske naloge  ironiji, kjer smo na kratko pojasnili razvoj raziskovanja ironije, emotivno funkcijo pri uporabi ironije, razloge, pokazatelje ironičnega ter postopek ugotavljanja uporabe verbalne ironije. 
V empiričnem delu magistrske naloge smo se posvetili analizi besedil različnih funkcijskih zvrsti, pri čemer smo se osredotočili na iskanje ter analizo ironije. Tako smo v delo vključili analizo ironije v umetnostnih, publicističnih, praktičnosporazumevalnih ter poljudnoznanstvenih besedilih.  V primerih besedil posameznih funkcijskih zvrsti smo poiskali ter analizirali ironijo, primere smo razložili ter pojasnili kaj je ironično v teh konkretnih primerih. Določenim primerom smo dodali še leksikalni scenarij.</dc:description><dc:publisher>[M. Petek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-29 12:01:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71756</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 81ʼ42(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24173064</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:KOZHWKRK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
