<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza antideložacijskega programa društva Kralji ulice v Mariboru</dc:title><dc:creator>Javornik,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Naterer,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ranljive skupine</dc:subject><dc:subject>stanovanjska ranljivost</dc:subject><dc:subject>deložacije</dc:subject><dc:subject>Kralji ulice</dc:subject><dc:subject>antideložacijski program</dc:subject><dc:description>Število ljudi, ki se znajde v stanovanjsko tvegani situaciji in deložaciji, se v Evropi vsako leto povečuje, pri čemer Slovenija ni izjema. Nekatere države so razvile učinkovite ukrepe za reševanje te problematike, v Sloveniji pa je zaslediti veliko pomanjkanje ukrepov na tem področju. Država je neuspešna pri uresničevanju zadanih ciljev stanovanjske politike. Občutno primanjkuje cenovno ugodnih najemnih stanovanj, saj Slovenija še vedno ostaja na samem vrhu držav z najvišjim deležem lastniških stanovanj. Prav tako je opaziti primanjkljaj neprofitnih stanovanj in bivalnih enot. Kakovost samih stanovanj je zelo slaba, še vedno pa so tudi prenaseljena. Posledica vsega tega je, da se vse več ljudi znajde v stanovanjsko tvegani situaciji. Skladno s tem se povečuje tudi število deložacij. Za reševanje tega problema so na voljo predvsem začasni ukrepi, ki pa tudi niso popolnoma učinkoviti.

V magistrski nalogi smo raziskali antideložacijski progam društva Kralji ulice, da bi preučili, kako program prispeva k reševanju te problematike, in s tem ponudili primer morebitne dobre prakse. Sama naloga temelji na kvalitativnem pristopu. Podatki so bili pridobljeni preko štirih metod raziskovanja, in sicer: metode opazovanja z udeležbo, pol-strukturiranih intervjujev, fokusnih skupin in analize dokumentov. Podatke, pridobljene preko teh izbranih metod, smo obdelali in naredili kvalitativno analizo vsebine. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da lahko način delovanja programa uvrstimo med sekundarne preventivne ukrepe, saj se le-ti fokusirajo na ljudi, kjer obstaja visoka stopnja tveganja za deložacije. Ugotovljeno je bilo, da program vključuje veliko učinkovitih sekundarnih ukrepov in deluje po modelu krepitve moči, ki se danes vse bolj uveljavlja. Na podlagi rezultatov raziskave lahko zaključimo, da program ponuja primer dobre prakse preventivnega delovanja na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[U. Javornik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-29 20:34:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71779</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.682.42(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24094728</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:NVOG3AJU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
