<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Regulacija pretočnega sistema z uporabo pretočnega senzorja, avtomatskega ventila in povratno-zančnega regulacijskega sistema</dc:title><dc:creator>Vogrinc,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogataj,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemet,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>regulacija pretoka</dc:subject><dc:subject>povratno-zančna regulacija</dc:subject><dc:subject>P regulacija</dc:subject><dc:subject>PI regulacija</dc:subject><dc:subject>PID regulacija</dc:subject><dc:description>Osnovni namen diplomskega dela je bil s pomočjo demonstracijske naprave za regulacijo pretoka RT 624 testirati in preučiti različne vrste regulacije in jih med seboj primerjati, ter tako ugotoviti, katera izmed možnih regulacij je najboljša. Izvajali smo povratno-zančno regulacijo s pomočjo pretočnega senzorja in avtomatskega ventila. V prvem delu diplomskega dela smo določevali območje linearnosti avtomatskega ventila. Glede na to območje smo nato izvedli stopničasto spremembo, na osnovi katere smo določili potrebne parametre za proporcionalno, proporcionalno-integrirno ter proporcionalno-integrirno-diferencirno regulacijo.
S pomočjo izračunanih parametrov smo testirali ustreznost teh parametrov pri različnih vrstah regulacije in opazovali odziv sistema. Ukvarjali smo se s servo problemom, kjer sistem sledi referenčni vrednosti ter z regulacijskim problemom, kjer sistem odpravlja motnjo pri konstantni referenčni vrednosti. Pri tem smo opazovali čas, v katerem je doseženo novo stacionarno stanje oziroma čas, v katerem je odpravljena motnja. Pozorni smo bili tudi na stabilnost sistema, torej če sistem oscilira in ali se sistem odzove s preletom.
Da bi se še bolj približali idealnemu odzivu sistema smo parametre za regulacijo določevali še s poskušanjem. Ugotovili smo, da je najboljša proporcionalno-integrirno-diferencirna regulacija. V določenih primerih smo se idealnemu odzivu sistema najbolj približali, ko smo parametre nastavili s poskušanjem. Lahko pa rečemo, da so parametri za regulacijo, ki so dobljeni v skladu s stopničasto spremembo, v nekaterih primerih zelo dober približek idealnemu odzivu sistema.</dc:description><dc:publisher>[M. Vogrinc]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-04 17:37:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71935</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 681.553.38(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21960726</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:6GF5Y5JV</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
