<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prevajanje naslovov otroške in mladinske književnosti: zvestoba izvirniku ali ciljnemu bralcu?</dc:title><dc:creator>Drovenik,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kaloh Vid,	Natalia	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naslovi literarnih del</dc:subject><dc:subject>prevajanje naslovov literarnih del</dc:subject><dc:subject>funkcije naslovov literarnih del</dc:subject><dc:subject>prevajalske strategije</dc:subject><dc:subject>eksplicitacija</dc:subject><dc:subject>lokalizacija</dc:subject><dc:subject>podomačitev</dc:subject><dc:description>Otroška in mladinska književnost sta poseben del književnosti, saj sta namenjeni za otroke in mlade, ki so drugačni bralci kot odrasli. Prevajanje literarnih del, namenjenih za to publiko, mora biti zato ustrezno. Prevajalec mora pri delu imeti v mislih otroško mentaliteto in se truditi razumeti, kako bodo mladi možgani dojemali zapisane besede. Naslov literarnega dela je ravno pri teh dveh vrstah književnosti izrednega pomena in verjetno pri nobenih drugih vrstah ne pomeni toliko. Otroci in mladi se namreč najpogosteje ravno na podlagi naslova odločajo za branje določenega literarnega dela. Pri prevajanju je zato zelo pomembna apelativna funkcija, saj avtor literarnega dela in vsi drugi sodelujoči ter odgovorni zanj želijo, da delo doseže čim več bralcev. Vsak naslov ima določene funkcije, na katere smo se osredinili v magistrskem delu, prevajalci pa za premostitev razlik med jezikom izvirnika in ciljnim jezikom ter za dosego funkcij uporabljajo različne prevajalske strategije, zaradi katerih pride do različnih prevodnih premikov. V magistrskem delu smo v teoretskem delu najprej predstavili pregled znanstvene literature in podrobneje opisali funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije in določene prevodoslovne pojme, ki so pomembni za analizo. Analizirali smo 200 naslovov otroških in mladinskih literarnih del in jih razdelili glede na funkcijo ter glede na uporabljeno strategijo. Na podlagi analize je prikazana ugotovitev, katere funkcije in prevajalske strategije so najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov literarnih del iz angleškega v slovenski jezik.</dc:description><dc:publisher>[J. Drovenik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-10 22:22:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72097</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 81\'255.4-93(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24107016</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:9LIHJHQH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
