<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija</dc:title><dc:creator>Zafošnik,	Slavica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zmazek,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipovec,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>i-učbenik</dc:subject><dc:subject>apleti</dc:subject><dc:subject>kvadratna funkcija</dc:subject><dc:subject>teme</dc:subject><dc:subject>oblike enačbe kvadratne funkcije</dc:subject><dc:description>V svetu, kjer nas že skoraj na vsakem koraku spremljajo mobilni telefoni, tablice in prenosni računalniki ter seveda internet (le-ta je dandanes dostopen skorajda vsakomur), so informacije postale lahko dosegljive. Na spletnih straneh je moč najti veliko uporabnih in nazornih interaktivnih vsebin, ki jih učitelji vključujejo v učni proces, učno vsebino bolje ponazorijo in s tem učencem omogočijo lažje razumevanje zahtevnejših vsebin. Učenci se teh vsebin poslužujejo predvsem v času samostojnega učenja, npr. pri reševanju domačih nalog. 
Magistrsko delo z naslovom Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija je bilo sestavljeno z namenom, raziskati uspešnost usvajanja znanja vsebine (Kvadratna funkcija) s pomočjo interaktivnega učbenika (v nadaljevanju i-učbenika) Vega 2. Ključni namen izvedbe pedagoškega eksperimenta je bil preveriti prednosti poučevanja z elektronskimi gradivi, in potrditi hipotezo, da poučevanje z i-učbenikom doprinese h kvalitetnejšemu znanju. V teoretičnem delu na kratko opisujem splošno strukturo i-učbenikov. Nadalje je predstavljeno teoretično ozadje izbrane vsebine pričujočega magistrskega dela (definicija in lastnosti kvadratne funkcije, različne oblike enačbe funkcije, predstavljeni so prehodi med posameznimi oblikami enačb, risanje grafa funkcije in pomen diskriminante), ob koncu pa sta predstavljeni  kurikularna podlaga ter metodična pot podajanja vsebine.
V empiričnem delu so podani rezultati pedagoškega eksperimenta, katerega eksperimentalni faktor je bila kombinirana metoda poučevanja z uporabo i-učbenika. Eksperiment je zajel kontrolno in eksperimentalno skupino dijakov, obe v velikosti povprečnega srednješolskega razreda, in je trajal od 1. marca do 4. aprila 2016. Na začetku eksperimenta je bil izveden standardiziran inicialni preizkus znanja (Nacionalno preverjanje znanja, 4. junij 2007) in ob koncu še finalni preizkus znanja, ki je bil sestavljen za pridobitev rezultatov uspešnosti eksperimenta.Rezultati magistrskega dela ponazarjajo, da je bil izvedeni pedagoški eksperiment neuspešen, ker nisem popolnoma sledila navodilom v programu, ampak sem svoje delo bazirala na osnovi učnih listov, ki sem si jih predhodno pripravila po i-učbeniku. Iz rezultatov finalnega testa pa ni bilo moč razbrati učinka poučevanja z i-učbenikom.</dc:description><dc:publisher>[S. Zafošnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-13 23:05:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72192</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.3:51(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24124936</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IBKEYT3Q</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
