<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Biološka predobdelava lignoceluloznih materialov z glivami bele trohnobe</dc:title><dc:creator>Cizl,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Islamčević Razboršek,	Maša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lignocelulozni material</dc:subject><dc:subject>predobdelava</dc:subject><dc:subject>glive bele trohnobe</dc:subject><dc:subject>proizvodnja CO₂</dc:subject><dc:subject>monosaharidi</dc:subject><dc:subject>količina lignina</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil izvesti predobdelavo piščančjega gnoja z nastiljem, ki je iz mešanice slame in žagovine. Za izboljšanje  razmerja C/N smo mešanici piščančjega gnoja z nastiljem dodali še slamo v razmerjih 80:20 in 60:40 (razen mešanice 100:0, ki je brez dodane slame). Predobdelavo smo izvedli z dvema glivama bele trohnobe in sicer z osmojeno bjerkandero (Bjerkándera adústa (BJA)) in z zimsko panjevko (Flammulina velutipes (FL)) ter preko produktov razgradnje spremljali proces glivne predobdelave. Tekom raziskave smo merili količino sproščenega CO₂ v različnih z glivo predobdelanih mešanicah pri različnih časih predobdelave in različnih razmerjih gnoja in slame. Pri dobro preraščenih mešanicah smo spremljali tudi deleže lignina, ogljikovih hidratov ter ekstrahiranega materiala. Ker je v literaturi navedeno, da glive razgradijo lignocelulozo v monosaharide glukozo, ksilozo, manozo, galaktozo, ramnozo in arabinozo, smo ugotavljali še prisotnost monosaharidov. To smo ugotavljali za preraščen nehidroliziran in hidroliziran material z glivo BJA. Za spremljanje količine sproščenega CO₂ in porabljenega kisika smo uporabili CO₂ in O₂ senzorja in plinski kromatograf. 
Ugotovili smo, da se CO₂ sprošča, vendar je bilo preraščanje gliv neenakomerno, zato je bilo neenakomeeno tudi sproščanje CO₂. Več CO₂ se sprošča pri glivi BJA, ki je tudi bolje preraščala material. Najboljša preraščenost substratov je bila pri mešanici z razmerjem 60:40. Glivi sta preraščali tudi mešanice brez dodatka slame (mešanica 100:0), vendar precej slabše. Količina lignina se zmanjšuje s časom preraščanja, ker glive razkrajajo lignin, delež ogljikovih hidratov pa se povečuje. Z metodo GC-MS nismo uspeli dokazati, da bi glive razgradile lignocelulozo v monosaharide oz. je bila prisotnost monosaharidov pod mejo zaznave za analizo s tako metodo.</dc:description><dc:publisher>[J. Cizl]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-14 09:49:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72200</dc:identifier><dc:identifier>UDK: [606:628.4]:547.458.84(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21981718</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SQO4IJ8H</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
