<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo biomase</dc:title><dc:creator>Potrč,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goričanec,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbancl,	Danijela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>torefikacija</dc:subject><dc:subject>trdna biogoriva</dc:subject><dc:subject>biomasa</dc:subject><dc:subject>kurilna vrednost</dc:subject><dc:subject>energetska optimizacija</dc:subject><dc:description>Torefikacija je blaga piroliza, ki se uporablja z namenom izboljšanja lastnosti biomase. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo iz različnih virov biomase se je zaradi ekonomskih in tehnoloških zmožnosti izkazala kot zelo učinkovita alternativa premogu v industrijskih aplikacijah. Magistrsko delo prikazuje študijo torefikacijskega procesa, kjer smo odpadno biomaso pretvorili v trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo in hidrofobnostjo. Material je med procesom izpostavljen inertni atmosferi oziroma atmosferi z zelo nizko koncentracijo kisika. Študija je bila narejena na treh različnih vrstah biomase, mešanem odpadnem lesu, hrastovem lesu in dehidriranem, granuliranem komunalnem mulju iz čistilne naprave. Vzorci so bili termično obdelani v temperaturnem območju od 220 °C do 400 °C, proces je potekal od 30 min do 120 min. Proizvedenim trdnim biogorivom smo izmerili vsebnost vlage, pepela, analitske vlage, hlapnih snovi in delež ogljika, vodika, dušika in žvepla. Določili smo izgubo mase, energijski izkoristek, masni izkoristek, faktor povečanja kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije v smislu izgube mase, dosežene z zaostrovanjem pogojev torefikacije in delež dekarbonizacije ter dehidrogeniranja. Ugotovili smo, da je vpliv temperature večji od vpliva obratovalnega časa, s podaljšanjem trajanja in povišanjem temperature procesa kurilne vrednosti naraščajo, izguba mase se veča. Optimalna temperatura znaša 260 °C, pri tej temperaturi je najboljše razmerje med izboljšanjem kurilne vrednosti in dovedeno energijo. Nadalje smo pri optimalni temperaturi spreminjali čas procesa. Rezultati kažejo, da optimalni čas procesa znaša 1,2 h, do tega obratovalnega časa imamo pozitivno energetsko bilanco. Torefikacija odpadnega mešanega in hrastovega lesa se je izkazala za energetsko učinkovit proces.</dc:description><dc:publisher>[S. Potrč]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-14 13:46:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72210</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 604.4:662.6:579(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21925654</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:4GWB4FCO</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
