<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razmnoževanje češnje (Prunus avium L.) v in vitro pogojih</dc:title><dc:creator>Štamic,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šiško,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>koreninjenje</dc:subject><dc:subject>in vitro</dc:subject><dc:subject>češnja</dc:subject><dc:subject>tkivne kulture</dc:subject><dc:subject>mikropropagacija</dc:subject><dc:description>V letu 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, pri katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije na brste dveh sort češenj. Za sterilizacijo smo uporabljali razkuževalni sredstvi DICA in natrijev hipoklorit. Kasneje smo sterilne in vitalne poganjke namnoževali na gojišču MS z dodanim citokininom (BAP) in avksinom (NAA). Ko smo namnožili dovolj poganjkov, smo preučevali gojišče za koreninjenje. Kontrolno gojišče je vsebovalo 0,0 mg/l IBA, gojišče G1 je vsebovalo 0,3 mg/l IBA in gojišče G2 je vsebovalo 1,0 mg/l IBA. Pri gojiščih G1 in G2 smo polovico poganjkov dali za 6 dni v temo. Po določenem času smo vrednotili število nastalih korenin. Najbolje se je izkazalo gojišče G2, ki je bilo izpostavljeno temi, kjer je bil uspeh koreninjenja 100 %, na gojišču G2, ki je bilo na svetlem, je bil uspeh koreninjenja 90 %. Na gojišču G1, ki je bilo na svetlem in temnem, je bil uspeh koreninjenja 60 %. Kontrolno gojišče je imelo 50 % uspeh koreninjenja. Največ korenin (povprečno 5,7 korenin na rastlino) so tvorili poganjki na gojišču G2, katere smo 6 dni tretirali s temo. Rastline, katere so razvile lepe korenine, smo na koncu aklimatizirali.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-18 23:25:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72314</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TPJ0QVE9</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
