<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Posebnosti vrednotenja gospodarskih kategorij v kmetijstvu in gozdarstvu</dc:title><dc:creator>Bregant,	Benjamin Bine	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>gozdarstvo</dc:subject><dc:subject>kmetijsko gospodarstvo</dc:subject><dc:subject>računovodenje</dc:subject><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:subject>gospodarske kategorije</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu želimo najprej predstaviti in opredeliti kmetijstvo in gozdarstvo kot njune lastnosti ter vlogo in doprinos, ki sta ga imela nekoč in danes. 
Predstavili bomo posebne gospodarske kategorije, njihove karakteristike in z njimi povezane posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij v kmetijstvu kot tudi v gozdarstvu. Zanimajo nas tudi način in pravilnost njihove uporabe, kakor tudi  ključne značilnosti teh posebnih gospodarskih kategorij. Prikazati želimo kalkulacije najbolj pogostih kategorij, ki se uporabljajo na povprečni slovenski kmetiji, ter ključe, po katerih se določa in ugotavlja njihova vrednost. Kot je splošno znano, je statistično gledano kmetijstva vedno manj, saj se površine kmetijskih zemljišč krčijo za namene stanovanjske ali industrijske gradnje in logistične namene. V Sloveniji se po podatku SURS-a iz leta 2016 obdeluje 476.682 hektarjev kmetijskih zemljišč, vendar se ta številka letno počasi zmanjšuje. Posledično ostajajo zaradi tega še samo večji kmetijski pridelovalci, ki so gospodarsko gledano močnejši in jih krčenje kmetijskih površin tako ne prizadene. Le-to pa predstavlja velike težave manjšim kmetom oz. pridelovalcem z manj površinami in manj glavami živine, saj so te majhne kmetije praviloma samooskrbne, vendar je to premalo za dolgotrajen strateški obstoj in razvoj. Zato se mladi kmetje oz. prevzemniki odločajo za prodajo kmetij in se raje zaposlujejo drugje in to je ena večjih problematik v slovenskem kmetijstvu. 
Gozdarstvo je v Sloveniji pomembno, saj Slovenijo po podatku SURS-a iz leta 2016 prekriva kar 1.182.278 hektarjev gozdov, kar predstavlja 58,3 % površja Slovenije. Ta številka se presenetljivo vsako leto povečuje. To se reflektira tudi v številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo lesa ter v količini izvoza slovenskega lesa v tuje države. Slovenija v veliki meri izvaja različne spodbujevalne investicijske programe ter ponuja sredstva, ki se kmetom in gozdarjem namenjajo z raznimi subvencijami, denarnimi sredstvi za mlade prevzemnike, razpisi za nepovratna sredstva in raznimi okolijskimi programi po direktivah Evropske Unije. 
Zato smo se s to diplomsko nalogo odločili približati tako kmetijski kot gozdarski dejavnosti z računovodskega ter knjigovodskega vidika in z njima povezanimi zanimivostmi in značilnostmi, predvsem z vidika posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij.</dc:description><dc:publisher>[B. B. Bregant]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-19 21:14:56</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>72346</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 657</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 13200412</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:W15B3TNI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
