<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Reševanje avtentičnih problemov pri pouku fizike</dc:title><dc:creator>Gašpar,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repnik,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Osrajnik,	Damjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>reševanje problemov</dc:subject><dc:subject>avtentični problemi</dc:subject><dc:subject>strategija gradnje simulacij</dc:subject><dc:subject>strategija uporabe simulacij</dc:subject><dc:subject>simulacijsko okolje</dc:subject><dc:subject>Algodoo</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo reševanje avtentičnih problemov. To so pristni, realni problemi, ki so vzeti iz vsakdanjega življenja. Učencem in dijakom je treba fiziko približati tako, da bo postal šolski predmet fizika v njihovih pogledih bolj priljubljen in uporaben. Ravno reševanje problemov, ki so avtentični (pristni), pripomorejo, da dosežemo zastavljen cilj in da bo postal predmet bolj priljubljen, saj se le s takimi problemi učenci in dijaki lahko poistovetijo. Pri pouku fizike vsekakor ne smemo pozabiti vključiti v pouk fizike eksperimenta, predvsem kadar z učenci in dijaki usvajamo novo snov. Pri pouku fizike mora učitelj včasih pri delu z eksperimentom, ki predstavlja realni problem, ali pri neposrednem opazovanju v naravi, razlago fizikalnega pojava zaradi slabega matematičnega predznanja učencev in dijakov poenostaviti oziroma mora določene vplive zanemariti ali zamolčati. Zaradi tega prihaja včasih do razhajanj rezultatov meritev, dobljenih z eksperimentom, v primerjavi s pričakovanimi rezultati, ki jih dobimo iz fizikalnih enačb.  To pa pri učencih in dijakih povzroči zmedo in nezaupanje v fiziko. Da do teh razhajanj ne bo prihajalo, dopolnimo eksperimentalno delo z ustrezno rabo simulacije. V magistrskem delu smo podrobneje preučili, kako lahko uporabljamo simulacijska okolja pri pouku fizike za modeliranje fizikalnih pojavov. Preučili smo tudi, kako v pouk fizike vnesti strategijo gradnje simulacij kot tudi strategijo uporabe simulacij. Glede na učne načrte fizike v osnovni šoli, v programu splošne gimnazije ter v izbranih strokovno tehniških srednjih šolah smo analizirali, za katere vsebinske sklope lahko s programom Algodoo izdelamo simulacije.</dc:description><dc:publisher>[U. Gašpar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-24 08:50:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72394</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.3:004.94:53(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24168712</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SSONRXWC</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
