<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kibernetsko nadlegovanje otrok na območju Pomurja</dc:title><dc:creator>Škafar,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>kibernetski prostor</dc:subject><dc:subject>kibernetsko nadlegovanje otrok</dc:subject><dc:subject>kibernetsko nasilje</dc:subject><dc:subject>Pomurje</dc:subject><dc:description>Svet je dandanes postal povsem odvisen od dostopa in izmenjavanja informacij preko interneta, v zadnjih letih pa so se mu še pridružile še druge oblike komuniciranja, ki združujejo prebivalce v globalnem kibernetskem prostoru. S tem, ko se je internet razširil, so nastale kibernetske grožnje in več spletnega kriminala. V diplomskem delu se ukvarjamo s kibernetskim nadlegovanjem otrok v pomurski regiji. Raziskava, ki smo jo izvajali na treh različnih osnovnih šolah v Pomurju, je pokazala, da otroci zelo zgodaj vstopajo v kibernetski prostor, računalnik namreč v velikem deležu uporabljajo že v starosti med 5 in 7 let. Skoraj vsak osnovnošolec ima tudi svoj mobilni telefon, preko katerega najpogosteje tudi dostopajo do interneta. Večina jih na internetu preživi 1 do 2 uri na dan. Več kot polovici otrok pa starši ne omejujejo časa, preživetega na internetu oz. s pametnimi napravami. Raziskava je pokazala tudi, da se večina otrok sicer ni srečala z takšno vrsto neželene pošte, da bi se ob tem ustrašila za svojo varnost, a vendar tudi rezultat tistih, ki so se s to neprijetno izkušnjo že srečali, ni zanemarljiv. Ravno tako smo postavili v obzir dejstvo, da ni nujno, da otroci vedo oz. se zavedajo, da so bili žrtev kibernetskega nasilja. Otroci, ki se jih ne osvešča dovolj na tem področju, morda niti ne zaznajo nevarnosti ali pa se jim zdi nekaj samoumevnega in povsem običajnega. Bistvenega pomena je torej, da se prioritetno starši kot tudi šola kot vzgojna ustanova v večji meri vključujejo v osveščanje in tudi nadzor nad otroki v času rabe kibernetskega prostora. Otroci so namreč najšibkejši člen naše družbe, ki še ne znajo in niso sposobni v popolni meri skrbeti za svojo varnost. Pri tem je ključnega pomena, da vedo, da se nevarnosti v kibernetskem prostoru sicer ni moč popolnoma izogniti, vendar naj vedo, da se v situaciji lahko in tudi morajo takoj obrniti na odraslo osebo, starše ali učitelje. V težavah pa se lahko obrnejo tudi na pristojne organizacije.</dc:description><dc:publisher>[M. Škafar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-24 21:22:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72427</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.3/.7:004(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3627498</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:BT0Z1LCT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
